Žlahtnožleht

by Svetlana Makarovič, Matej Šurc, Kotik

184 pages, Hardcover

First published June 30, 2021

About the author

Svetlana Makarovič se je rodila v Mariboru. Poleg njene mame (Otilija) in očeta (Abdon) v družini živita še brata Gorazd in Jan. V Ljubljani je končala srednjo vzgojiteljsko šolo in leta 1968 diplomirala na AGRFT. Nekaj časa je bila gledališka igralka, najprej v Mestnem gledališču, nato pa v Drami. Na začetku šestdesetih let 20. stoletja je začela s študijem različnih humanističnih ved (psihologija, pedagogika,etnologija in tuji jeziki), igrala klavir v kavarnah ter nekaj časa delala kot tajnica in vzgojiteljica otrok s posebnimi potrebami. Leta 1970 se je odločila za pot svobodne književnice. Uradno se je upokojila leta 1997. Poleg poezije in proze se je uveljavila tudi v radijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah za odrasle. Ima eno najobsežnejših bibliografij med Slovenci (napisala je več kot 300 knjižnih del), poznana pa je tudi po številnih nestrinjanjih z družbenimi razmerami.

Družinsko življenje ji je tuje, bila je zaročena a je zadnji trenutek preklicala poroko. Najdlje je živela z Gregorjem Strnišo. Po več selitvah (Jurklošter, Bohinjska Bela, Ljubljana) je zadnja leta živela bolj ali manj v samoti, zgolj v družbi hišnih mačk v Žabji vasi ob Sori v Poljanski dolini. Po dvomesečnem zdravljenju od decembra 2012 zaradi posledic možganske kapi živi v Centru starejših Trnovo , kjer po odloku ljubljanskega stanovanjskega sklada živijo večinoma zaslužni upokojeni meščani.

Reviews

[Miloš Toni]

Uh, Svetlana je pa res dobra!

[Blazz J · Rating 3 out of 5]

3/5. Solidno nadaljevanje Luciferke, ki pa so ga popoprale številne založniško-uredniške kolobocije, vse spremenjene v hudomušno satirično mijavkanje žlahtnožlehtnega mačka Kotika. Ker se je Svetlana izpovedala že v Luciferki, zdaj do več vrstic pride soavtor Matej Šurc, ki bi si pa s svojimi novinarsko-raziskovalnimi in poročevalskimi pripetljaji zaslužil povsem svojo knjigo. Kakorkoli obračamo, za prihodnje generacije literarne vede in zgodovine pa vsekakor slastna in hrustajoča "arhivalija".