Ko se nekega jutra zbudiš, vate udari neizprosno dejstvo: namesto seksi optimalnih 35 let in 86 kilogramov na 190 centimetrov našteješ 46 in 107. Za teboj je polovica življenja. Statistični urad pravi, da še več, ker si moškega spola. Ajde, polovica pa roka, Miha, če si spet zlaževa, da bova nehala kadit, pit in žret. Ampak tolažba, da je še pol pred teboj, je še najbednejša, saj ni nobenih navodil kaj ta polovica sploh je. Česa naj se človek veseli v naslednji etapi? Naj grem v politiko? Naj si omislim ljubico? Nov imidž?
Miha Šalehar, večni pustolovec zmote, na pragu drugega polčasa v 40 samoanalizah išče ključni odgovor, kako osmisliti prihodnost. Ob tem pred bralci brez cenzure razkrije svoje napake in zablode iz preteklosti. Vse v imenu preobrazbe v jezdeca upanja. Mu uspe?
Nenapihnjena, prizemljena in posrečena vsebina. Mihi sklope lepo zaobjame v celoto. Kot je govorno nadarjen, se znajde tudi na papirju. Se veslim "Notranjega pira"!
Mihove oddaje na val202 so dobre in vredne poslušanja. Njegova knjiga pač ne. Najbolje je rezultat opisal kar sam: “Če sem se doslej imel za globoko, razmišljujoče in sila kompleksno bitje….je ta iluzija po beleženju idej, zbranih v temle špehu, več kot klavrno propadla.” Pri čemer dvomim, da je sam dejansko tak, čeprav ga je po teh plitkih, površnih straneh ni mogoče poznati nič bolj, kot pred branjem; je pa žal taka ta knjiga.
V redu. Predvidevam, da je knjiga bolj zanimiva moškim, predvsem tistim, ki se bližajo srednjim letom. Vsekakor pa tudi ženskam, ki želijo vedeti, kaj za vraga se to dogaja z njenim partnerjem. No, ne gre vsega posploševati. :)
Knjiga o krizi sre-dnjih let bi lahko bila napisana bolje. Samo ne vem, kdo bi jo napisal bolje za obdobje 2010 - 2020. Mislim, da je na nek način on še najbolje vedel kako se lomi doživetje resničnosti v teh časih. In napisal je kar primerno knjigo. Samo tržil jo je čisto narobe. Na naslovnici ne bi smel biti Goli jezdec in James Dean in Marlon Brando extra cool. Na naslovnici bi moral biti Marcel Štefančič ml. s pipo na gugalnem stolu in škotskim ovčarjem. Ker knjiga je zelo dobra in pripovedovalec je pravi. Samo bralec je napačen. Ljudstvo je treba zamenjati. Ta intelektualna igra dvigovanja nivoja pogovora in izboljšava vseh komunikacijskih kanalov nima nič z nekom, ki želi dokazati, da lahko preskoči 3 avtomobile s krosko. Mislim, da bi padla junaka RTVSLO morala imeti eno skupno knjigo o krizi srednjih let. Na vsakih pet minut pa bi prekinila debato s preskušanjem moči. Saj veste. 2 evra plačaš za test, ali lahko 3 minute visiš na drogu. Kdo močneje udari v boksarsko vrečo. Kdo udari več s kladivom itd.itd. Mogoče se jima pridruži še Jonas, ki je podobno sm-pa-tm pojava. In bodo vsi trije gradili transformatorsko postajo ali odkopavali pesek s ceste ipd. Ker si zaslužijo pozornost, samo ne vem, če bi bila mogoče bolj koristna lopata.
Simpatično, čeprav se človek vpraša, kaj ta knjiga sploh je. Avtobiografija ni, še napaberkovane drobtinice gradiva za biografijo komaj. Ni zbirka modrosti, ki človeka doletijo v nekih zrelih letih, saj Mihi sam čisto jasno pove, da modrosti pač ni deležen. In zagotovo ni kakšna novovalovska self help knjiga za priletne samce.
Je pač zbirka razmišljanj, malo povezanih, malo tudi ne. Razmišljanj, ki jih v celoto povezuje življenjsko obdobje, v katerem so nastala, in to, da ne pripeljejo do nobenega globokega spoznanja. Pa da se začnejo tam nekje na polovici precej ponavljati, zato le tri zvezdice od petih.
Je pa iskreno, dobro napisano in prijetno pisanje, in je branje, ki sicer nikomur ne bo prineslo razsvetljenja, bo pa komu dalo kost ali dve za možgansko glodanje. Jebiga, bi verjetno napisal Miha, tudi to je nekaj.
Knjiga, ki sem jo dobil v dar na 46. rojstni dan. Kako prikladno! V Mihovih zgodbvah se bo našel marsikdo, večina se nas bo prepoznala kot precej manjši frajerji, kot Miha. Brez motorja in slave, pa na začetku krize srednjih let stojimo na robu podobnega prepada kot on. Prav zares ne pomaga, utegne pa kašni ženi dopovedati, da ne želimo biti godrnjavi, ampak nas take dela naša kemija. Dobro je bilo prebrati, da tudi frajerji v tej fazi trpijo podobno/enako(/še bolj?) kot navadnjakarji. A Miha je Miha - boljši govorec, kot pisec.
Simpatično, tekoče in zabavno branje. Če bralka ali bralec nista preveč zagledana vase, knjiga kar naprej nastavlja ogledalo. (Le kdo se kdaj pa kdaj ne spopada s strahovi, dvomi, predsodki in drugimi podobnimi malimi skritimi tegobami in grehi vseh vrst, ki jih Miha prostodušno razkriva v knjigi?) Četrta zvedica za res zabavno zapisane in ilustrirane anekdote, ki nasmejejo do solz.
Prebral na dušek. Super. Presentljivo Šalehar ne “pametuje” kako rešiti “krizo srednjih let”, lepo pa prikže kako ta izgleda s stališča nekoga, ki to doživlja. Svaka čast!
Do fenomenalne knjige manjka le še kak nasvet v stilu Alain de Botton-a, kako svojo krizo relativirati. K sreči Šalehar tega niti ne poskuša.
Skoraj leto za eno knjigo? Ne ... le lastna neumonst pri izposoji zvočne verzije na https://www.audibook.si/ me je preprečila, da sem 10 mesecev študiral kaj je šlo narobe s to tehnologijo, da me ne uboga več.
Zmotno, ... s knjigo in aplikacijo je bilo vse v najlepšem redu, le uporabnik je postalj vse bolj prileten.
Ja kok huda je pa ta knjiga! Kok ene vsebine in domislic. Pa humorja. In trpkih spoznanj. K sreči moje življenje - in vse njegove pritekline - z leti postaja kot vino, zato ne delim avtorjeve depresije po 40 +. Hkrati pa se zavedam, da me to verjetno čaka malenkost kasneje. Mogoče pa tudi ne.
V bistvu kr prava knjiga za mene zdj - veliko se sprašuje kaj in kako v življenju ravno ko je tolko star ko js. Ene teme so zelo doom udarle - sicer ne zgrunta veliko rešitev, je pa fino brat da še nekdo razmišlja te stvari :)