Nekako prepričana sem bila, da gre bolj za potopis, kot za roman, vsaj po tistem opisu na zadnji strani knjige. A ni čisto tako. Veliko bolj je nekakšna samorefleksija, avtoričino razmišljanje o res veliko temah, osebnostnih, a tudi drugih. Opisovanje dogodkov, ki so se ji dogajali med raznimi potmi po svetu si ne sledijo po nekem določenem vrstnem redu, avtorica jih natrese glede na notranje doživljanje, kar je osvežujoče, pa vendar me je malce begalo.
Sicer je branje zelo zanimivo, tudi avtoričina razmišljanja so mi precej blizu, vsaj mnogo od njih, predvsem tista o potovanjih. Avstralija, Tasmanija, Salomonovi otoki... ogromno teh krajev in dogodkov, ki so se ji zgodili, opiše med osebnih iskanjem skozi knjigo. Vendar pa se mi je, po dobri polovici knjige zazdelo, da je premalo popotovanj in veliko preveč razmišljanja, duhovnega iskanja. Če bi bilo malo manj tega, bi bila zame knjiga nedvomno bolj zanimiva, vendar pa je avtorica očitno imela napisati prav takšen roman, kot je izšel. Vsekakor prijetna knjiga, ni pa toliko potopisna, knjigo bolj obvladuje tisti drugi del, kar pa mi je, vsaj meni, bilo preveč.