Ne spomnim se, kdaj sem tako dolgo brala en roman in se vmes tolikokrat premislila, ali mi je všeč, ali ne. Triger je izredno kompleksno delo, ki ga je težko že opisati, kaj šele oceniti.
Roman govori o Aleksandri, ki je obsedena s serijskimi morilci. V zvezi ne doživlja nobene zadovoljitve, ne mentalne, ne spolne in hrepeni po nečem več. Ko v središču Ljubljane Darijan Urh brutalno umori dve ženski, v javnost pa pride njegov filozofski manifest Cona, se zdi, da Aleksandra dokončno razbije lastne okove. Zapusti partnerja in z novim ljubimcem odkriva vse dele spolnosti o katerih je nekdaj hrepenela, pa tudi tiste, na katere ni nikdar pomislila. Obenem začne skorajda obsedeno študirati Cono in snemati videe o njenem avtorju in njegovih vzgibih.
Roman je prepleten s tematiko spolnosti in umora, ki se med seboj spajata in povezujeta do te mere, da je večkrat nemogoče ločiti kje se spolnost konča in začne nasilje. Avtor se upa podati na vse nivoje človekovega doživljanja lastne vrednosti, poželenja in želje po kontroli. Na trenutke je roman težko brati zaradi njegove brutalnosti v izražanju, a ravno to je tisto, kar roman dela posebnega in pomembnega. Še en zanimiv literarni prijem je Cona, ki je nekako roman v romanu. V Coni njen avtor Darijan Urh po filozofsko razpreda o različnih serijskih morilcih, njihovih vzgibih in povezavami s spolnostjo. Napoveduje postapokaliptično dobo Ženske, v kateri le ta doseže spolno in siceršnjo nadvlado nad moškimi. V Coni je veliko idej precej ekstremnih, tudi seksističnih, zato je pravi izziv za misli bralca preklapljanje med narativo avtorja, Aleksandre in štirimi pripovedovalci v Coni.
Izjemno zanimivo literarno delo, vsekakor ni lahko branje, pri katerem pa je vredno vztrajati.