"Zloglasna banda" (Bechere & Boselli, Masala) je fin kratki strip, dokler je fokalizacija pri dečku; potem je standarden tekst, konec pa je grozen. "Glas nijemog čovjeka" (Cajelli, Janni) je standard; zanimiv motiv je, da Tex za preteklost morilca izve preko njegovih risb, čeprav se potem izkaže, da vse skupaj ni bilo ravno nujno, ker človek ni zares nem. "Pogreb u Sierriti" (Nizzi, Torti) je detektivka, ki je pa razrešena vse prehitro in prelepo. "Uspomene jednog vojnika" (Mosca, Russo) je najboljša zgodba v tem zvezku, ker vnaša nekaj tragikomedije, ker so spominske analepse smiselno uvedene in ker se Tex pojavi v njej pravzaprav fizično šele na koncu. "Oštrica britve" (Ruju, Torricelli) je standardni Tex, ki ga skuša na višji nivo dvigniti zgodba o maščevanju, ki pa se pravzaprav ne zgodi; samo Ruju dobi izgovor, da je tri strani in medias res, potem pa že četrto stran skočimo v spomin, ki vse pojasni. Čemu, res?