Valerij je drugačen od ljudi, s katerimi je že vse svoje življenje obkrožen. Ne more teči hitreje kot volk ali lev, sončna svetloba ga ne požge do kosti in nima neobvladljive želje po človeškem mesu in krvi. Valerij je človek. Edini način, kako lahko preživi v svetu, kjer ljudje veljajo za okusne poslastice, je, da prikriva resnico, da nihče na svetu ne ugotovi, da je drugačen. Ne se potiti. Ne se nasmejati. Ne vzbujati pozornosti. In predvsem, če obstaja v tebi kakršnakoli želja po preživetju, ne se zaljubiti.
Valerij je drugačen od ljudi, s katerimi je že vse svoje življenje obkrožen. Ne more teči hitreje kot volk ali lev, sončna svetloba ga ne požge do kosti in nima neobvladljive želje po človeškem mesu in krvi. Valerij je človek. Edini način, kako lahko preživi v svetu, kjer ljudje veljajo za okusne poslastice, je, da prikriva resnico, da nihče na svetu ne ugotovi, da je drugačen. Ampak ko se v Valeriju nehote prebudijo čustva do sošolke Serane, punce, ki bi ga najraje razkosala in požrla, če bi vedela resnico, se njegov skrbno zgrajeni splet laži začne podirati okoli njega. Čeprav se zaveda, da njuna zveza nima nikakršne prihodnosti, v kateri on ostane živ, lahko le na vsakem koraku z grozo ugotavlja, da se noče ločiti od nje.
Justin L. Poličar je avtor večjega števila zgodb, za večino katerih skrbi, da jih nihče ne bo videl. Odrasel je na Brezjah, na Gorenjskem, obkrožen z velikim številom mačk, in v Ljubljani, kjer je preživel doberšen del svojega otroštva zaprt v betonski škatli, ki ji rečemo blok. Ko ne piše, zapravlja čas in denar za neumnosti. Njegovi dosežki so: - - - ... - Dajmo tu nehati. To zadnje izbriši.
Knjiga se hitro bere, ker se v njej veliko dogaja. Zgodba si lepo sledi in same uprizoritve vampirskega "nagona" (poželenja po krvi) so lepo prikazane in prepricljive. Prizori so na momente grozljivi in groteskni = kar v tej situaciji res deluje in je pohvalno! Knjiga bi lahko bila daljša, saj mi manjkajo detajli, ki bi zgodbo zaokrožili in naredili tisto nekaj več.
... zakaj so ti "ljudje" vampirji in zakaj "človečki" niso? Beseda "vampir" je omenjena enkrat, pa vendar naj bi slo za "vampirski" Misterij? Gre za neko distopijcno Zemljo, v prihodnosti, vendar ni omenjeno kako je do tega "premika" (iz nasega, v "vampirski" svet) prislo.
Izbira besed in samo tvorjenje stavkov se je na momente zdelo "prevedeno", kot da bi avtor sprva pisal v angleščini in si dolocene fraze dobesedno prevedel.
Bolj, ko sem ljudem okoli sebe govorila o tej knjigi, bolj sem ugotavljala kako čudna je. (Not in a bad way, no in a good way, just weird af.) Bere se extra hitro + res je kratka, tako da jo imaš prebrano v nekaj urah. Navadni ljudje (vampirji) in človečki, v Novi Ljubljani, vzgajanje človečkov na kmetijah za meso in potomce... distopično, drugačno, velikokrat bizarno.. ni pa dosti informacij in odgovorov na vprašanja, ki so se mi porajala med branjem, prav tako mi konec ni bil všeč.
Zanimiva, dokaj nazorna zgodba. K branju me je vleklo ravno prav, da sem jo končala v dveh dneh. Morda sem pričakovala večji "boom" v zgodbi, a ima avtor potencial, tudi domišljijo.
Še vedno mi je bilo zanimivo, kako je Serana kupila vse sestavine za pecivo v trgovini, če pa oni ne jejo. Trgovin za "človečke" pa naj ne bi bilo, ker tudi "človečkov" ni? 😂
This entire review has been hidden because of spoilers.
Začuda, mi je bila kar precej všeč. Kljub krutim opisom hranjenja in lizanja krvi s tal in vsega slinjenja, mislim, da je avtor zelo dobro prikazal zgodbo.