Cosa può accadere quando in un piccolo paese sloveno come Cepovan, il maestro di scuola indossa una divisa fascista e porta con sé una pistola? Quando il pastore non sadifendere il suo gregge? Quando agli abitanti viene ordinato di rimuovere gli scuri dalle finestre e la lingua madre dalle loro bocche? Attraverso gli abitanti di Cepovan si entra in un mondo “altro”, fatto di leggende e fatti storici, di azioni coraggiose e prepotenze in una lettura che è anche mistero, sogno, visione. Un borgo sloveno diventa, quindi, microcosmo dove una serie di personaggi meravigliosi danno forma a una storia “nera”, e dove si narra anche la vicenda di un bambino e di una madre che si è “trasformata” in lupa: un romanzo testimonianza sul confine orientale.
Strana vicenda un po' gotica sullo sfondo di un paese sloveno passato in mani italiane e sottoposto nei primi anni 30 ad italianizzazione e fascistizzazione forzata, per la serie italiani brava gente.... In questo senso il titolo è ambiguo.....ed induce curiosità. Questa casa editrice (Bottega errante edizioni di Udine) si sta meritoriamente specializzando in letteratura della ex Jugoslavia - non manca certo la materia su cui scrivere. Affrettarsi a comprarlo che magari dopo il 25 settembre può essere che venga requisito e bruciato....
Mislim, da je bilo slovensko bralstvo predolgo brez prevoda tako zanimive zgodbe, kot je Volkuljin sin. Še posebej zato, ker je dogajanje umeščeno v Posočje in se dotika procesov poitalijančevanja Slovencev. A še bolj kot zgodovinski kontekst je fascinantno, kako avtorja zgodbo postavita v majhno vasico ter prepleteta dinamiko upora in podrejanja fašističnemu režimu znotraj tesno povezane skupnosti, kjer se vse neizogibno prepleta. V ospredje postavita tudi otroke kot ene izmed osrednjih protagonistov, prav tiste, ki so danes pogosto še edini živi nosilci tega zgodovinskega spomina. Posebej zanimiv je tudi preplet dokumentarnega žanra s fantazijo. Knjigo toplo priporočam; tematsko je še posebej primerna za ta letni čas, ko pokrajino prekrije sneg.
Čepovan, Chiapovano, zima 1931. Sneg, veliko snega, snežna belina vsepovsod. Otroci, ki se igrajo po vasi. In ki naredijo celo vrsto velikih snežakov sredi poti, da bi preprečili prihod fašistov. Prihod teme in nasilja.
Srečko Kofol je enajstletni deček, ki živi z očetom in dedkom. Mama mu je umrla, ko je bil še čisto majhen, in njena smrt je zavita v skrivnost. Nekateri v Čepovanu verjamejo, da se je spremenila v volkuljo. Srečko se mame ne spomni, a velikokrat se zgodi, da mu v nevarnosti nekdo priskoči na pomoč. Nekakšna divja zver ... ki napade njegove sovražnike.
Čudovito napisan roman, preplet krute zgodovine tega obdobja na severnem Primorskem, otroškega pogleda na svet, fantazije, spominov na prvo svetovno vojno, prebliskov iz sedemdesetih let 20. stoletja. Nekatera imena, ki sta jih avtorja izbrala za svoje junake, so imena resničnih oseb iz zgodovine, a imajo v romanu drugačno vlogo. Miroslav Brezavšček je bil žrtev fašističnega nasilja in je umrl še pred dopolnjenim petnajstim letom starosti. V Volkuljinem sinu je Miroslav Brezavšček Srečkov nono, njegov vzor v upornosti in narodnem ponosu.
"Ko gredo mimo, ljudje gledajo skozi okna, brišejo vlago svoje sape, ki se hladno dotika šip, prižigajo sveče na okenskih policah, kar je gesta neme spoštljivosti. V cerkvi ne, v župnišču ne: oče Ivan ju vidi, toda župnišče ostane temno, v tej temi je edina stvar, ki se jasno razloči, njegova brezbrižnost." (Prevod Gašper Malej; roman je izvorno izšel v italijanščini).