V Kočevskem rogu leži golo truplo mlade ženske, nekdo ji je prerezal vrat in jo odvrgel v zaraščenem pragozdu. Na obrazu ima masko v obliki volčje glave, ki ima namesto ust železne palice. Patolog Patrik Valbureto ugotovi, da je bila žrtev posiljena, na njeni rami opazi človeški ugriz. Tožilec Mio Aurelli mora ob pomoči ekipe ugotoviti, kdo je umorjena in kaj pomeni bela volčja maska. Poti vodijo v Belo krajino, kjer je Aurelli preživel poletje z bivšo ženo Violo, in v Kočevje, kjer je žrtev delala v Društvu za zaščito kočevskega volka. Aurelli spozna Peruna in Mokoš, starša umorjene ženske, ki skrivata veliko družinsko skrivnost, in ko v votlini sredi Kočevskega roga najdejo novo truplo, se zgodba o prepovedani ljubezni in grehih prednikov začne počasi sestavljati. Beli volk je druga v vrsti psiholoških kriminalk Irene Svetek, okvir zgodbe pa je vpet v staroslovansko mitološko izročilo.
Irena Svetek (1975) je doktorirala na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za prvi roman Od blizu je leta 2004 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec in nominacijo za kresnika. Napisala je še romana Sedmi val (2011) in Zaspi, mala moja, zaspi (2014), zadnja leta pa se ukvarja predvsem s scenaristiko; napisala je scenarij za celovečerni film Skupaj, scenarije za nadaljevanke in nanizanke Mame, Več po oglasih, Ena žlahtna štorija, Česnovi …
"Ljudje smo sužnji gonov, včasih tudi tistih najbolj temačnih, in resnica je vedno drugje, kot si misliš, da je."
"Ljubezen lahko ozdravi, lahko pa povsem uniči človeka."
Drugi del me je veliko bolj navdušil kot prvi, tako po vsebini, kot tudi po slogu pisanja. Zlasti mi je všeč slovanska mitologija. Avtorica na koncu tudi razloži povezavo mita z zgodbo in vse se skladno sestavi v celotno sliko.
Zgodba je temačna, polna družinskih zamolčanih skrivnosti in laži. Ozadje umora mlade ženske z nenavadno volčjo masko v območju kočevskih gozdov se počasi razkriva preko različnih oseb, za katere se sprva ne zdi, da imajo kaj skupnega. Pa vendar na koncu vse povezave dobijo smisel, zaradi česar je zgodba le še bolj tragična.
Dobro veste, da sem velika oboževalka Rdeče kapice in, da sem težko pričakovala Belega volka, ki je pri @beletrina izšel letos. V obdobju med izidoma sem že malce pozabila na prvo knjigo in tudi razloge, zakaj mi je bila tako všeč. Takoj po prvih straneh sem se spomnila kaj me je prepričalo prvič.
V osrčju pragozda Kočevskega Roga odkrijejo žensko truplo, ki ima na obrazu masko belega volka z rešetkami prek ust. Primer prevzame tožilec Mio Aurelli in, ko spozna starša umorjene, Peruna in Mokoš, se začnejo razkrivali vse globlje družinske skrivnosti in truplo samo (p)ostane le vrh ledene gore.
Avtorica tudi tokrat posega po svojem značilnem slogu in če vam v prvi knjigi ni prijal, vam najbrž tudi v tej ne bo. Meni osebno njen slog odgovarja, saj je knjiga zelo hitro berljiva, vsekakor pa od bralca zahteva nekaj več koncentracije, saj je precej preskakovanja v času, prostoru in med liki. Seveda ima tudi ta knjiga svoje pomanjkljivosti, morda predvsem pri povezovanju zgodb med sabo, saj je morda kakšen aspekt kje odveč, a vseeno vem, da bo zaradi bralne izkušnje same to spet ena od najljubših knjig v tem letu.
Če v knjiga prenese dokaj veliko nasilja, tudi spolnega in, če želite hitro berljiv psihološki triler, je to zagotovo prava knjiga za vas.
4/5. Prepričljiva, na slovansko/slovensko mitologijo precej oprta kriminalka, postavljena v zakotne predele kočevskega konca in Bele krajine. Vlogo vaških posebnežev igrajo člani Društva za zaščito izumirajoče vrste volkov... vsaj tako se zdi, da so navidez povsem nepovezani in med sabo sovražni... prihaja do ritualnih umorov, požigov gozdnih koč... Slovenski avtorji kriminalk se res množijo, saj je zakonitost zvrsti za založnike vselej varna naložba. Pogreša pa se morda prepričljivejši dih-jemajoči preobrati, česar se ne uspe pridobiti na šolah kreativnega pisanja, le urednik mora biti širše odprt za avtorjevo domišljijo. Pa dobrega lektorja.
Tudi druga njena knjiga me je povsem posrkala vase. Vrhunsko prepretanje zgodb, preskoki v času in razdelava karakterjev. Komaj čakam na tretji del. Tudi če vam žanr ni blizu, vam zagotavljam, da boste navdušeni.
Do zadnjih 50 strani bi knjigi dala zvezdico več. Stil pisanja je zelo berljiv, čeprav je tu in tam kak podatek odveč. Liki so zanimivi, zgodba lepo teče in zelo mi je bila všeč povezava s slovansko mitologijo. Že samo imena so me takoj pritegnila in sem ves čas razmišljala o tem, da jih je toliko vzetih direktno iz mitologije, da morajo nekaj pomeniti. Le konec je, kot že v Rdeči kapici, nekako nepovezan s celo zgodbo, ker na razplet ne namiguje kaj dosti drugega od znamke avtomobila in nujnosti, da se nekoliko nepovezan del zgodbe prav tako nekje zaključi. V zadnjih 50 straneh je tudi toliko preobratov, da se ti že malce zvrti od njih. Je pa kljub temu knjiga še vedno zelo všečna, je dobro branje in novo pozitivno presenečenje. P.s.: lepo bi bilo tudi, če bi se čisto ja začetku omenjen opis volkov, kjer trop vodita alfa samec in samica nehal podajati naprej, ker je bila teroija o alfah kot taka že pred leti ovržena. Vodilni par sta največkrat starša, ostali člani krdela pa njuni različno stari potomci. Poleg tega, da je bolj pravilno bi bilo celo za zgodbo še bolj tematsko 😉.
Zelo dobra kriminalka, ki je v zaključju polna preobratov, ki so zaradi vseh specifik nekoliko netipični za slovenska tla. Med branjem sem opazila zapis ekspreso, zelo pa mi je bila všeč mistika, povezana s temačnostjo kočevskih gozdov in imena vseh likov, ki so se skladala z vzdušjem ob branju tega zelo napetega krimiča.
V primerjavi z Rdečo kapico gre v tej knjigi za precej nerealen razplet. Ampak vseeno ocenim z 4 zvezdicami, ker je v njej nekaj mistike, staroslovanskih običajev, opisi naših lepih krajev... Napeta in kar lepo napisana.
Vrhunski preplet slovanske mitologije s kriminalno zgodbo, ki drži bralce v primežu do samega konca. Dogajanje še dodatno zaplete tihotapljenje in proizvajanje droge, ki se na koncu združi s preostalo zgodbo v neverjetnem razpletu. Razlaga slovanskega mita na koncu še dopolni zgodbo z dodatno pomensko dimenzijo.
This entire review has been hidden because of spoilers.
Na začetku je kar nekej preskakovanja ter različnih zgodb, na ketere moraš pomisliti proti koncu. Je pa zgodba dobra in nepričakovana. Zdi se mi, da res precej drugačna od klasičnih kriminalnih romanov.
Berljivo, malo sem razočarana, da povzema mit. Ampak ga dobro povzame, tako da ne spremeni izkušnje. Dobra kriminalka za slovenska tla. Ubogi kriminalist...
Super krimič! Obožujem avtoričin slog in raven napetosti skozi celotno knjigo. Edino konec me je pustil malenkost hladnega. Pa še to zgolj tisti del, ki se nanaša na »podzemni hodnik« (brez skrbi, tole ni kvarnik). Ta del se mi je zdel nepotreben in zato zvezdica manj. Se že veselim tretjega dela.