What do you think?
Rate this book
Osebno
To ni ena tistih modernih knjig, ki ti bo lagala, da zmoreš vse sam, da si lahko zaželiš karkoli in vesolje ti bo izpolnilo sanje. Prav tako te ne bo slepila, kako je dovolj, da se le spomniš travm iz otroštva in življenje postane tropska plaža. Ne bo ti priporočala čudežnih receptov, od hoje po Caminu in žerjavici, pa rituala ajavaske, odkrivanja prejšnjih življenj, šamanizma, feng shuija do desetdnevnega klečanja pri budistih – četudi je Miha vse to med pisanjem te knjige poskusil in opisal. To je knjiga o odnosih. O razumevanju, poslušanju in pogovarjanju. Knjiga o bližini in o tem, kako jo ustvarjamo. Kako se zbližujemo in oddaljujemo, kako smo ujeti v nevidni ples in se sploh ne zavedamo, da smo mnogokrat le lutke na nitih naših prednikov in okolja.
- GenresNonfiction
280 pages, Hardcover
Published September 15, 2022
3 people are currently reading
98 people want to read
About the author
Miha Mazzini
72 books98 followers* 32 books published in 12 languages
* Short stories selected for many anthologies including Pushcart Prize 2011
* Screenwriter of 2 award-winning feature films (Golden Palm for the best film of the XXII Mostra de Valencia, European CIRCOM Award for the Best TV Film of 1992)
* Writer and director of 5 short films (Best director award at the Highgate Film Festival in London, best short film of 2011 at the Slovenian film festival)
* MA in Creative Writing for Film and Television, University of Sheffield, United Kingdom
* PhD in Anthropology of Everyday Life, Institutum Studiorum Humanitatis, Slovenia
* Short stories selected for many anthologies including Pushcart Prize 2011
* Screenwriter of 2 award-winning feature films (Golden Palm for the best film of the XXII Mostra de Valencia, European CIRCOM Award for the Best TV Film of 1992)
* Writer and director of 5 short films (Best director award at the Highgate Film Festival in London, best short film of 2011 at the Slovenian film festival)
* MA in Creative Writing for Film and Television, University of Sheffield, United Kingdom
* PhD in Anthropology of Everyday Life, Institutum Studiorum Humanitatis, Slovenia
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 - 22 of 22 reviews
December 13, 2022
Lepo se bere, vsebinsko pa je bolj prazna.
December 7, 2022
Knjiga, ki je prišla v zelo pravem življenjskem trenutku. Ima me, da bi ji dal štiri zvezdice, čeprav to niti zdaleč ni moj žanr. Najdem se v njej in sem navdušen nad marsikatero avtorjevo pronicljivo ugotovitvijo. Zaradi preskakujoče strukture, ki se mi ne dopade [sic] najbolj, bom ostal pri treh zvezdicah. Pa tudi zato ker sem za razliko od avtorja preveč usraneta, da bi kopal po potlačenih spominih; zavidam mu njegov pogum in mu nalašč ne dam več.
November 20, 2022
Potem ko Mazzinija desetletje, dve? mlajša Lenka šestkrat! zapusti, ji vsakodnevno sledi po instagramu in secira njene objave. Secira tudi svoje življenje. Duhovi iz Otroštva niso nikoli potihnili. Nonine litanije o peklu ga zasledujejo celo življenje.
Psihoterapija, hoja po žerjavici, meditacija, zakajanje z mamili, regresija in ne vem še katere vse zadeve, ki jih novodobni guruji ponujajo kot odrešitev ranjeni duši. Norci kramarja bogatijo, pravi en pregovor. Na koncu se odpravi še na samoten portugalski camino, ki mu v knjigi nameni par stavkov.
Med branjem sem se večkrat vprašala (in skorajda odložila knjigo) zakaj pisatelj Mazzinijevega kova to "osebno sranje" sploh preliva na papir. Na zadnjih straneh mi odgovori sam: "To bo treba povedati".
Verjetno je bilo pisanje le še ena v vrsti od terapij.
Sploh ne vem, če sem kaj odnesla od te knjige. Bolj ne.
Psihoterapija, hoja po žerjavici, meditacija, zakajanje z mamili, regresija in ne vem še katere vse zadeve, ki jih novodobni guruji ponujajo kot odrešitev ranjeni duši. Norci kramarja bogatijo, pravi en pregovor. Na koncu se odpravi še na samoten portugalski camino, ki mu v knjigi nameni par stavkov.
Med branjem sem se večkrat vprašala (in skorajda odložila knjigo) zakaj pisatelj Mazzinijevega kova to "osebno sranje" sploh preliva na papir. Na zadnjih straneh mi odgovori sam: "To bo treba povedati".
Verjetno je bilo pisanje le še ena v vrsti od terapij.
Sploh ne vem, če sem kaj odnesla od te knjige. Bolj ne.
November 29, 2022
Meni osebno je bil tale Osebno precej všečen. Nekakšen kolaž in sprehod skozi razpadlo zvezo, spomini na otroštvo in iskanje tiste prave alternative, ki bi dala nekakšne odgovore, a se zdi, da nobena tehnika ni čisto prava, vsaj za avtorja.
Po tem, ko se razide z Lenko, kakor ima njegova polovička ime v romanu, in se pojavi še tisto splošno obdobje osamelosti, ki smo ga poznali vsi, se avtor zaplete s še kar nekaj ženskimi osebki, kar priznam, nisem dobro dojela, kako bi šel vrstni red in kaj je bilo prej, kaj vmes in kaj potem. Razlaga eno imenitno teorijo o štirih vrstah ljudi v zvezah, dejansko to kar drži. Tuhta zakaj nekdo reagira tako kot reagira in kakšni so vzroki pri njemu za marsikaj v življenju. Spominja se otroštva, nove, matere in stricev. Preskoči na nekaj alternativnih tehnik, ki jih je poskusil, saj se očitno v življenju spopada tudi s paničnimi napadi, ki prihajajo iz nezavednega in je vzrok težko določiti. Regresija, hoja po žerjavici, meditacija (tudi 10-dnevni programI, pa tudi hoja po Caminu., razmišljanje o množici priročnikov o pozitivi.. Meni osebno je bila najbolj všečna le tehnika, s katero nagovori svojo podzavest, da iz police polne knjig, najde takšno, ki mu da pravi odgovor.
Ja, lepo se razkrije pisatelj v tem delu. Nekaj res všečnih misli je tu, pa tudi razmišljanj, ki te spodbudijo prav k temu, razmišljanje. Če omenim še nadvse spretno sukanje besed v stavke, priznam, še enkrat, zanimivo branje, ki ne terja, da se s tem strinjaš, le predstavlja notranji svet, ki ga je v dveh letih živel pisatelj.
Po tem, ko se razide z Lenko, kakor ima njegova polovička ime v romanu, in se pojavi še tisto splošno obdobje osamelosti, ki smo ga poznali vsi, se avtor zaplete s še kar nekaj ženskimi osebki, kar priznam, nisem dobro dojela, kako bi šel vrstni red in kaj je bilo prej, kaj vmes in kaj potem. Razlaga eno imenitno teorijo o štirih vrstah ljudi v zvezah, dejansko to kar drži. Tuhta zakaj nekdo reagira tako kot reagira in kakšni so vzroki pri njemu za marsikaj v življenju. Spominja se otroštva, nove, matere in stricev. Preskoči na nekaj alternativnih tehnik, ki jih je poskusil, saj se očitno v življenju spopada tudi s paničnimi napadi, ki prihajajo iz nezavednega in je vzrok težko določiti. Regresija, hoja po žerjavici, meditacija (tudi 10-dnevni programI, pa tudi hoja po Caminu., razmišljanje o množici priročnikov o pozitivi.. Meni osebno je bila najbolj všečna le tehnika, s katero nagovori svojo podzavest, da iz police polne knjig, najde takšno, ki mu da pravi odgovor.
Ja, lepo se razkrije pisatelj v tem delu. Nekaj res všečnih misli je tu, pa tudi razmišljanj, ki te spodbudijo prav k temu, razmišljanje. Če omenim še nadvse spretno sukanje besed v stavke, priznam, še enkrat, zanimivo branje, ki ne terja, da se s tem strinjaš, le predstavlja notranji svet, ki ga je v dveh letih živel pisatelj.
October 14, 2022
Odlična knjiga, ki nas popelje v pandemično leto 2020 skozi Mazzinijeve oči. Avtobiografski roman v kratkih poglavjih skače skozi obdobja Mihovega življenja in pripoveduje prepletajoče se zgodbe. Vse od strašnega otroštva, ki sta ga s svojimi domišljijami in sanjami definirali njegova mama in stara mama, do partnerskega odnosa, ki se je kar šestkrat prekinil, ter vse vmes.
Avtor se odloči spopasti s svojimi travmami s "čudežnimi rešitvami" od hoje po žerjavici, DMT-ja, 10-dnevne Vipassane, do in šamanskih ritualov do hoje po Caminu. Vseh se loti v klasičnem skeptičnem in kritičnem Mazzinijevem slogu, a iz vsake potegne neke nove zaključke.
Prek vseh teh zgodb pa knjiga komunicira samo eno: medčloveške odnose. Vsak bralec se bo najbrž spominjal svojih zgodb, ki so paralele avtorjevim in tako poleg zabavnega branja dobil tudi precej materiala za premišljevanje o lastnih odnosih.
Še obvezen citat:
>Nagrada avtorju kolumn je, ko ga hkrati zmerjajo levi in desni, pohvala razumu, da ga žalijo svečenice novodobnosti, kompliment znanstveniku, da ne naseda ideološkim frazam in čast pisatelju, da ga policijski minister imenuje državna sramota. Kot piše v Bibliji: Bog izpljune mlačne.
Edina kritika, ki jo lahko dam knjigi je spremna beseda. Avtorica je bolj zainteresirana v komuniciranju lastne razgledanosti in vsevednosti, kot pa nameniti besedo knjigi, ki naj bi jo pospremila. Ker je postavljena na konec knjige tako pusti grenak priokus fantastičnemu zaključku Mazzinijevih besed.
Avtor se odloči spopasti s svojimi travmami s "čudežnimi rešitvami" od hoje po žerjavici, DMT-ja, 10-dnevne Vipassane, do in šamanskih ritualov do hoje po Caminu. Vseh se loti v klasičnem skeptičnem in kritičnem Mazzinijevem slogu, a iz vsake potegne neke nove zaključke.
Prek vseh teh zgodb pa knjiga komunicira samo eno: medčloveške odnose. Vsak bralec se bo najbrž spominjal svojih zgodb, ki so paralele avtorjevim in tako poleg zabavnega branja dobil tudi precej materiala za premišljevanje o lastnih odnosih.
Še obvezen citat:
>Nagrada avtorju kolumn je, ko ga hkrati zmerjajo levi in desni, pohvala razumu, da ga žalijo svečenice novodobnosti, kompliment znanstveniku, da ne naseda ideološkim frazam in čast pisatelju, da ga policijski minister imenuje državna sramota. Kot piše v Bibliji: Bog izpljune mlačne.
Edina kritika, ki jo lahko dam knjigi je spremna beseda. Avtorica je bolj zainteresirana v komuniciranju lastne razgledanosti in vsevednosti, kot pa nameniti besedo knjigi, ki naj bi jo pospremila. Ker je postavljena na konec knjige tako pusti grenak priokus fantastičnemu zaključku Mazzinijevih besed.
November 5, 2023
3.5*
Na začetku sem pomislila…huh, tole bo 5* knjiga!Potem sem se počasi naveličala Mazzinijeve vzvišenosti in cinizma. A ker so njegovi prebliski osvetlili tudi kakšno mojo temo, 3.5*.
Na začetku sem pomislila…huh, tole bo 5* knjiga!Potem sem se počasi naveličala Mazzinijeve vzvišenosti in cinizma. A ker so njegovi prebliski osvetlili tudi kakšno mojo temo, 3.5*.
August 16, 2025
Knjiga me je popolnoma potegnila vase. Kako čudoviti zapisi, ki na trenutke povzročijo cmok v grlu, nasmeh na obrazu, na koncu pa celo solzo ali dve.
Najbolj dragoceno pa je, da te Mazzini mimogrede opomni, da smo vsi ujeti v svoje zgodbe, a jih lahko tudi pripovedujemo drugače. Branje me je spomnilo, da osebno ni nikoli samo osebno: v vsaki izpovedi prepoznaš tudi del sebe.
Najbolj dragoceno pa je, da te Mazzini mimogrede opomni, da smo vsi ujeti v svoje zgodbe, a jih lahko tudi pripovedujemo drugače. Branje me je spomnilo, da osebno ni nikoli samo osebno: v vsaki izpovedi prepoznaš tudi del sebe.
January 3, 2023
Moje mnenje o knjigi lahko preberete na http://maticpise.com/2023/01/03/osebno/
December 11, 2022
Čudovito napisana knjiga, zbirka spominov ki nihajo med smehom in otožnostjo in nas skozi kratke epizode vodijo skozi iskanje smisla in ranljivost do nečesa zelo človeškega.
August 15, 2023
“Besede so nič, a hkrati največ, kar ostane za nami.”
August 5, 2024
Knjiga za dušo in učenje. Nikoli se nisem poglabljal v slog pisanja posamezne knjige, vedno me je pritegnila zgodba. Zato sloga ne bom komentiral.
Knjigo sem dojemal kot avtorjeve zapise njegovega življenja, razmišljanj in izkušenj, ki jih je pripravljen deliti z bralcem. In to spoštljivo sprejmem. Knjiga se ne bere kot ekshibicionističen manifest življenja posameznika, ampak kot zapisi človeka, ki je v terapiji in se trudi postati boljši človek ali vsaj bolj pomirjen sam s seboj. Avtor zapiše tako dobre kot slabe izkušnje (napake), kar je v naši družbi redkost. To ga naredi človeka in to kaže na njegov pogum. Skuša se umiriti in ugotoviti, kaj lahko v danih situacijah spremeni in kaj ne. Pogosto zbere pogum, da spremeni, kar lahko. In skozi proces življenja nabira modrost, da spozna razliko.
Zagotovo mi je bilo knjigo na trenutke "lažje brati", ker sem tudi sam, sicer v blažji obliki, živel v podobnem dramskem trikotniku nona-mama-sin. Že to je, kot kaže, jamstvo za dobro zgodbo. Všeč mi je avtorjeva radovednost in potreba po preverjanju informacij (knjige, članki), kar dodatno bogati vsebino in ji daje verodostojnost. V knjigi je veliko spoznanj glede travm (kompleksna travma), ki so na svetu šele zadnjih pet do deset let. Vseeno ima avtor tudi sposobnost, da se ne jemlje vedno preveč resno, kar mu na pot pripelje cel kup zanimivih izkušenj, ki bi jih drugače spregledal.
Avtor vmes našteva 3 mehanizme našega odziva na stresni dogodek (3F); fight, flight, fawn. Tu bi dodal, da se na tem področju v zadnjem obdobju pojavlja še en F - "fawn", tako da imamo 4F. Fawn je mehanizem, ko se žrtev v stresni situaciji prilizne napadalcu, in se mu prilagaja na različne načine, ki naj bi vodili v občutek večje varnosti za napadenega. Ta mehanizem je precej pogost v naši družbi in prav vesel bi bil, če bi lahko v naslednji kniigi prebral še kak o avtorjevo izkušnjo na to temo.
V knjigi je precej več truda avtor vložil v razumsko obdelavo težav, kar mogoče kaže na rahlo zanemarjen čustveni del terapije. Mogoče bi bil bolj ustrezen izraz "zapostavljen". Sam imam enak problem, zato tak pristop razumem. Morda avtor ni želel narediti iz knjige preveč čustveno obremenjene zgodbe, da ne bi odbil moškega dela bralcev. Vsekakor je to velik potencial za naslednje knjige, ki jih bom z veseljem prebral.
Zelo zanimiva tema, ki se jo je avtor nezavedno dotaknil je vloga spolov skozi zgodovino in razsežnost vpliva zatrtih čustev ter hotenj v ženskah skozi generacije. Avtor nekje omeni, da so bile ženskam dodeljene družbene vloge, po pravilih, ki so si jih zamislili pretežno moški predniki. Nona je imela težko življenje. Da bi preživela, se je morala večkrat pomanjšati, da ne bi bila preveč pomembna, da je bila še sprejemljiva in da je lahko preživela. Vse to ni bilo zastonj. V noni so se nabrala težka čusta. Najverjetneje je imela kot ženska že od malega prepoved "ne obstajaj". Njen način bežanja pred temi občutki je bilo bežanje v versko skrajnost in nadzor, ki je vključeval ritualne obrede, ki so ji pomenili varnost (nabiranje zelišč za očiščenje"umazane" notranjosti). Kaj se ji je tako groznega zgodilo, da je bila zanjo kazen v obliki krute smrti tako gotova in tako upravičena, celo pravična? Njegovi mami je kot najmlajši hčeri pripadla vloga skrbnice za nono. Nihče je ni vprašal, če želi tako preživeti življenje in kaj si ona sama želi. Pravila in nadzor okolice so bila močnejša. Mama te vloge nikoli ni sprejela. Če pogledamo iz današnjega zornega kota, upravičeno. Skušala je pobegniti, a se je vedno vrnila, samosabotirala. Poleg tega je veliko zadržanih čustev podedovala že od none. Na že tako težko podlago so se usedla še dodatna čustva jeze, besa, ker se je morala podrediti temu, kar je od nje pričakovala okolica. In tako je šlo iz generacije v generacijo.
Še osebna nota. Spomnim se zgodnje-pomladnega popoldneva na pomolu v Ankaranu. Čolni so privezani k obali in lahno valovijo v morju. Na koncu pomola zagledam majhnega fantka in zraven njega očeta, ki natika vabo na ribiško palico. Otrok teka okoli njega in gleda, kaj oče počne. Oče vrže trnek v morje in da palico dečku v roke. Deček je v trenutku in nepremično gleda na mesto, kjer je trnek z vabo pljusknil v vodo. V tistem trenutku se zavem, da si moj oče ni vzel niti ene ure na mesec, niti ene ure na pol leta, da bi bil z menoj. Niti ene same usrane ure. Nikoli. Žalosten sem, dogodek me presune in vzbudi notranjo bolečino, občutek "ne obstajaj"... Čez dva meseca v Rovinju oče ob obali natika vabo na trnek, jo zaluča v morje in palico poda enemu izmed otrok - izmenično. Otroka sta na pecljih, vsa čutila so vklopljena, polna pričakovanj. Ta oče sem jaz.
Knjigo sem dojemal kot avtorjeve zapise njegovega življenja, razmišljanj in izkušenj, ki jih je pripravljen deliti z bralcem. In to spoštljivo sprejmem. Knjiga se ne bere kot ekshibicionističen manifest življenja posameznika, ampak kot zapisi človeka, ki je v terapiji in se trudi postati boljši človek ali vsaj bolj pomirjen sam s seboj. Avtor zapiše tako dobre kot slabe izkušnje (napake), kar je v naši družbi redkost. To ga naredi človeka in to kaže na njegov pogum. Skuša se umiriti in ugotoviti, kaj lahko v danih situacijah spremeni in kaj ne. Pogosto zbere pogum, da spremeni, kar lahko. In skozi proces življenja nabira modrost, da spozna razliko.
Zagotovo mi je bilo knjigo na trenutke "lažje brati", ker sem tudi sam, sicer v blažji obliki, živel v podobnem dramskem trikotniku nona-mama-sin. Že to je, kot kaže, jamstvo za dobro zgodbo. Všeč mi je avtorjeva radovednost in potreba po preverjanju informacij (knjige, članki), kar dodatno bogati vsebino in ji daje verodostojnost. V knjigi je veliko spoznanj glede travm (kompleksna travma), ki so na svetu šele zadnjih pet do deset let. Vseeno ima avtor tudi sposobnost, da se ne jemlje vedno preveč resno, kar mu na pot pripelje cel kup zanimivih izkušenj, ki bi jih drugače spregledal.
Avtor vmes našteva 3 mehanizme našega odziva na stresni dogodek (3F); fight, flight, fawn. Tu bi dodal, da se na tem področju v zadnjem obdobju pojavlja še en F - "fawn", tako da imamo 4F. Fawn je mehanizem, ko se žrtev v stresni situaciji prilizne napadalcu, in se mu prilagaja na različne načine, ki naj bi vodili v občutek večje varnosti za napadenega. Ta mehanizem je precej pogost v naši družbi in prav vesel bi bil, če bi lahko v naslednji kniigi prebral še kak o avtorjevo izkušnjo na to temo.
V knjigi je precej več truda avtor vložil v razumsko obdelavo težav, kar mogoče kaže na rahlo zanemarjen čustveni del terapije. Mogoče bi bil bolj ustrezen izraz "zapostavljen". Sam imam enak problem, zato tak pristop razumem. Morda avtor ni želel narediti iz knjige preveč čustveno obremenjene zgodbe, da ne bi odbil moškega dela bralcev. Vsekakor je to velik potencial za naslednje knjige, ki jih bom z veseljem prebral.
Zelo zanimiva tema, ki se jo je avtor nezavedno dotaknil je vloga spolov skozi zgodovino in razsežnost vpliva zatrtih čustev ter hotenj v ženskah skozi generacije. Avtor nekje omeni, da so bile ženskam dodeljene družbene vloge, po pravilih, ki so si jih zamislili pretežno moški predniki. Nona je imela težko življenje. Da bi preživela, se je morala večkrat pomanjšati, da ne bi bila preveč pomembna, da je bila še sprejemljiva in da je lahko preživela. Vse to ni bilo zastonj. V noni so se nabrala težka čusta. Najverjetneje je imela kot ženska že od malega prepoved "ne obstajaj". Njen način bežanja pred temi občutki je bilo bežanje v versko skrajnost in nadzor, ki je vključeval ritualne obrede, ki so ji pomenili varnost (nabiranje zelišč za očiščenje"umazane" notranjosti). Kaj se ji je tako groznega zgodilo, da je bila zanjo kazen v obliki krute smrti tako gotova in tako upravičena, celo pravična? Njegovi mami je kot najmlajši hčeri pripadla vloga skrbnice za nono. Nihče je ni vprašal, če želi tako preživeti življenje in kaj si ona sama želi. Pravila in nadzor okolice so bila močnejša. Mama te vloge nikoli ni sprejela. Če pogledamo iz današnjega zornega kota, upravičeno. Skušala je pobegniti, a se je vedno vrnila, samosabotirala. Poleg tega je veliko zadržanih čustev podedovala že od none. Na že tako težko podlago so se usedla še dodatna čustva jeze, besa, ker se je morala podrediti temu, kar je od nje pričakovala okolica. In tako je šlo iz generacije v generacijo.
Še osebna nota. Spomnim se zgodnje-pomladnega popoldneva na pomolu v Ankaranu. Čolni so privezani k obali in lahno valovijo v morju. Na koncu pomola zagledam majhnega fantka in zraven njega očeta, ki natika vabo na ribiško palico. Otrok teka okoli njega in gleda, kaj oče počne. Oče vrže trnek v morje in da palico dečku v roke. Deček je v trenutku in nepremično gleda na mesto, kjer je trnek z vabo pljusknil v vodo. V tistem trenutku se zavem, da si moj oče ni vzel niti ene ure na mesec, niti ene ure na pol leta, da bi bil z menoj. Niti ene same usrane ure. Nikoli. Žalosten sem, dogodek me presune in vzbudi notranjo bolečino, občutek "ne obstajaj"... Čez dva meseca v Rovinju oče ob obali natika vabo na trnek, jo zaluča v morje in palico poda enemu izmed otrok - izmenično. Otroka sta na pecljih, vsa čutila so vklopljena, polna pričakovanj. Ta oče sem jaz.
August 15, 2023
Read the book in two days. The author talks about his last relationship and how it ended along with his childhood and the family dynamics. He grew up living with his single mum and grandmother in a studio apartment in Jesenice. He is able to provide humour in a situation that was not easy growing up. There were so many times I laughed out loud even though the situation was not funny. He describes his mum as Stalin who was stuck caring for her mum even though she had 3 brothers and a sister who dreamed of getting away from her situation by marrying. She planned her getaway to Australia with a Macedonian man but it turned out he took the money that she got a loan from the bank and went to Australia himself. His mother's story is sad since she was trapped and unhappy. His grandmother was more concerned going to heaven reading a book about saints and giving what money she got each month to the church even those they were scraping by and Miha was wearing second class clothes from charity. Despite growing up in less than an ideal situation, he vowed as a twelve year old that his life would be different. A very interesting read and humourous at time when the author could have been bitter and resentful of his situation.
November 2, 2023
Knjiga Osebno Mihe Mazzinija ponuja zanimivo, prijetno branje, čeprav je na trenutke kar grozljiva. Brskanje po težkih spominih, ki nočejo na plano, in hkrati (samo)analiza odnosov po končanju razmerju bi lahko bilo čustveno naporno branje, če bi takšno knjigo napisal kdo drug. A priznam, z Mazzinijem imava očitno enak smisel za humor, kar se zelo redko zgodi 🤦♀️😆, njegovo pisanje in nastopi na intervjujih pa so mi preprosto tako všeč, da mu oprostim tudi tisto, kar se mi ne zdi najboljše. Knjiga spodbuja, da pogumno in boleče pogledamo vase, v svoje odnose in življenjske odločitve in si odgovorimo na vprašanja, kje ga lomimo, zakaj in kako to spremeniti. On je to zmogel. Vsa čast!
May 15, 2024
Zelo redko se mi zgodi, da si takoj, ko pridem do konca knjige, želim začeti znova. A Osebno je name imela točno ta učinek: kar takoj bi jo še enkrat prebrala! Prav tako, kot Mazzini mojstrsko obvlada pisanje romanov in kratkih zgodb, mu je uspelo tudi to avtobiografsko potovanje vase. Čeprav se zdi, da govori o sebi, seveda govori in svetuje tudi nam: a brez pridiganja, arogance ali prepotentnosti, ter z veliko humorja, bistrih prebliskov in samoironije. Poleg tega, da sem uživala v branju, sem se iz njega tako tudi marsikaj naučila in vsako poglavje mi je dalo nove iztočnice za razmislek. Odlično!
July 1, 2024
Knjiga se lepo bere. Ko sem knjigo prebral sem še pogledal avtorjevo spletno stran in prebral še kratko zgodbo “Mother” https://www.mihamazzini.com/mother/, kjer pa avtor mimogrede navede nekaj, kar me je šokiralo:
“The doctor left to arrange some other paperwork, while I called my secretary to urgently, and I stressed urgently, find a place in a home for the elderly anywhere in the country. Or outside of it.”
To, da avtor od svoje tajnice zahteva, da mu ureja zasebne zadeve je totalno nesprejemljivo in verjamem tudi protizakonito, ki kaže na izkoriščevalski odnos. A kdo ve, če se je kdo odzval na to?
“The doctor left to arrange some other paperwork, while I called my secretary to urgently, and I stressed urgently, find a place in a home for the elderly anywhere in the country. Or outside of it.”
To, da avtor od svoje tajnice zahteva, da mu ureja zasebne zadeve je totalno nesprejemljivo in verjamem tudi protizakonito, ki kaže na izkoriščevalski odnos. A kdo ve, če se je kdo odzval na to?
November 27, 2023
Realna ocen nekje 3,5. Knjiga res ni slaba in vam bo všeč, če radi berete osebne življenske izpovedi drugih. Jaz sem že prebrala Mihovo knjigo Bog ropotajočih duhov v kateri opisuje svoje otroštvo in odnos do mame in babice, zato se mi je zdelo, da se v tej knjigi ponavlja, prav tako sem bila na dogodku, kjer je predstavil svojo knjigo. Če ne veste nič o njemu, vam bo knjiga všeč, če veste ze nekaj oz. ste prebrali še kakšno njegovo osebno izpoved, potem boste pa najverjetneje brali odlomke, ki se vam bodk zdeli znani.
March 18, 2023
Mazzinijeva samoanaliza preteklih in sedanjih odnosov z ženskami z zornega kota njegove osebnosti in iskanja duhovnosti je pogosto nenadoma prekinjena z avtorjevimi ugotovitvami o univerzalnih življenjskih resnicah.
Mazzini's self-analysis of the past and present relationships with women through the prism of his personality and search for spirituality is often abruptly interrupted by author-derived thoughts on universal truths of life.
Mazzini's self-analysis of the past and present relationships with women through the prism of his personality and search for spirituality is often abruptly interrupted by author-derived thoughts on universal truths of life.
April 21, 2023
Zelo osebna. Dobra 4-ka bi bila to za oceno. Življenjske modrosti, plasirane skozi življenjske prigode sedejo bolj kot tiste iz učbenika. Vsekakor za prebrat.
October 14, 2024
Pot v preteklost, prepletena s sedanjostjo. Razčlenitev razmerij, zvez, reakcij ... Pogled vase.
Read
January 18, 2023Intervju z avtorjem
https://www.delo.si/kultura/knjiga/ob...
https://www.delo.si/kultura/knjiga/ob...
March 31, 2023
Barvita,predvsem iskrena.Obenem preveč skakanja iz teme na temo.
Displaying 1 - 22 of 22 reviews