Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove: Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!
Razpon njegove lirike je motivno in tonalno širok; obsega uporniško zanosne himne svobodi in boju zanjo, pa tudi najnežnejše, otroško rahločutne ljubezenske izpovedi. Toda v teh in drugih Kajuhovih pesmih se razodeva vera v eno samo vrednoto: v človečnost, ki bo porojena na razvalinah starega sveta.
V teh usodnih dneh bi morali nositi vsi srca v dlaneh, nam v knjigi Pesmi kliče Karel Destovnik - Kajuh. Edicija pesmi, ki so nastajale v času NOB in so prvič izšle v letu pesnikove prerane smrti, je posvečena 100-letnici Kajuhovega rojstva. Faksimile njegove zbirke poezij bo srčna vstopnica festivalskega druženja, hvalnica svobode in ljubezni, darilo založbe Sanje obiskovalcem festivala.
Kajuh se je rodil kot prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po kraju, kjer se je nahajala rojstna hiša njegovega deda, v Skornem pri Šoštanju. Po končanem petem razredu osnovne šole se je leta 1933 vpisal na gimnazijo v Celju. Leta 1934 je postal član SKOJ-a. V šestem razredu so ga izključili zaradi »sodelovanja pri širjenju komunističnih idej«. V začetku leta 1941 so ga internirali v taborišču Ivanjica v Srbijo. Že od 6. aprila 1941, ko je Tretji rajh napadel tedanjo Jugoslavijo, se je Kajuh kot prostovoljec vključil v obrambo domovine. Septembra 1941 pa je odšel v Ljubljano, kjer se je pridružil NOB. Pesniti je pričel v obdobju 2. svetovne vojne. Kajuhu so 21. julija 1953 podelili red narodnega heroja.