Ko v idilični smučarski vasici globoko pod snegom odkrijejo truplo, se sproži plaz skrivnosti, ki razkrije, da nihče ni tako nedolžen, kot se zdi. Še posebej glavna junakinja Vera, vitalna in odločna, a tudi vzvišena, preračunljiva in nedotakljiva devetdesetletna lastnica družinskega hotela, brez katere se v Strmčniku ne zgodi nič. Skrbno prikriti konflikti – poslovni, ljubezenski, politični –, ki zaznamujejo odnose prebivalcev vasice in postopoma prihajajo na plano, segajo namreč tudi več generacij nazaj, v trenutek, ko se je nekdo mogoče znašel na pravi strani zgodovine, vendar ne tudi na tisti, ki bi jo odobravala Vera. Zato naj ne preseneča, da se celo policijski inšpektor, zadolžen za primer Čmrljev žleb, v resnici bolj kot za sveže truplo zanima za igre moči izpred pol stoletja. Roman Čmrljev žleb skozi odnose svojih junakov in junakinj odpira rane polpretekle zgodovine in pokaže, da ima vsakdo preteklost, ki ji ne more ubežati. Podobno kot v Strmčniku nihče ne more ubežati Verinim lovkam.
Odlična knjiga, ne čisto klasična kriminalka, za kaj takega je slog pisanja čisto preveč estetski in prefinjen. Na nevsiljiv način je v njej ogromno zanimivih podatkov in referenc iz umetnosti, narave in slovenske zgodovine. Tudi spremna beseda Maje Novak je zanimiva in zabavno napisana.
Ne bi rekel, da je ravno parodija ali travestija kriminalke, je pa definitivno kratkočasna študija likov, ki sicer operira s stereotipi, a jih tudi presega. Hkrati pa zabaven prerez družbe v malem slovenskem smučarskem središču - v središču katere je matriarhinja, ki ni ne sebična ne kapitalistka, ampak vse, kar počne, počne v lokalpatriotski veri.
Agatino barvito pero s humorjem, kjer ga ne pričakuješ, je zavilo v kriminalne vode. Bolj kot napetodt odkrivanja storilca se razpletajo zgofbe karakterjev in njihove pomanjkljivosti. Agata zadane vaškost v tarčo.