Vaške ptice

by Gašper Krajnc

Vaške ptice, ki jih je sicer povsem mogoče brati tudi samostojno, so nadaljevanje, drugi del »ptičje« trilogije Gašperja Krajnca, ki se uveljavlja kot eno najpomembnejših imen slovenske stripovske umetnosti. V njih se Ambrož, protagonist iz Mestnih ptic, vrne domov, na Koroško. Po spletu okoliščin naleti na neko risbo, za katero ve, da ni dedkova, ne ve pa, kdo jo je narisal. Ko skuša odkriti avtorja, se pred njim obenem razgrinja del zgodovine njegove družine, dogodek, ki jo je ključno zaznamoval in ki skriva tudi odgovor na vprašanje, čemu je njegov dedek vse svoje življenje risal − ptice. Pot do sebe, odkriva Ambrož, vodi tudi skozi zgodovino tvoje rodbine in pretekla življenja, ki jih skriva prostor, v katerem si odraščal.

Vaške ptice so Krajnčevo ljubezensko pismo Koroški, lepotam njene pokrajine, a vsaj toliko tudi njenim ljudem: tistim, ki so tam prebivali nekoč, med drugo svetovno vojno, torej v času, v katerega je umeščena glavnina pripovedi v risoromanu, in tistim, ki tam živijo danes in jo oblikujejo, da ostaja tudi vsem nam, ki smo jo zapustili, varno pribežališče in kraj navdiha.

Genres: Graphic Novels

82 pages, Hardcover

First published January 1, 2022

Reviews

[Ajda Naklada · Rating 5 out of 5]

Lani poleti sem prebrala risoroman Mestne ptice, ki je bil v tistem času povsod. Tudi mene je, tako kot očitno veliko večino ostalih bralcev, povsem navdušil s svojo uporabo simbolike in, ko sem izvedela, da v tem letu prihaja nadaljevanje, sem vedela, da bo tudi drugi del slej, ko prej pristal v mojih rokah. Ker sem v tem letu ena od #veličastnih22 pri @vigevageknjige_ je knjiga k meni prišla takoj po izidu in vsekakor ni razočarala.

Če v prvem delu prek simbolike ptic opazujemo mladega risarja Ambroža, ki se sooča s številnimi izgubami in iskanjem tiste čisto svoje, prave in osrečujoče poti v življenju, se v drugem delu podamo še globlje. Ambrož je po dedku poleg ostalega podedoval tudi ljubezen do risanja ptic. Ko mu uredništvo založbe, ki bi izdalo njegovo knjigo namigne, da same ptice pač niso dovolj, da potrebuje neko zgodbo, ki bi jih povezala v smiselno celoto, se odpravi raziskovati zgodovino svojih prednikov. Od kje dedku ljubezen do ptic? Na kateri točki njegovega življenja je dedek iz nasmejanega dečka na zbledeli sliki postal zagrenjen starec?

Knjiga se dotakne vojnega in povojnega obdobja in ran, ki jih je pustilo. Tudi na naših tleh so se dogajale grozote in izgube, a ker so se drugod dogajale v tako večjem obsegu, se jih ni spodobilo spominjati, jih predelovati, morda sploh dobro odžalovati. Mnoge družine so več generacij nosile zapuščino vojne in marsikdo se sploh ne zaveda, kaj je iz tistega časa ostalo še njemu do danes.

Vsekakor ima ta risoroman še resnejšo in temačnejšo tematiko, ki jo še vedno spremljajo ptice; na simbolni in spremljevalni ravni, pa tudi čisto konkretno. Všeč mi je tudi uporaba koroškega dialekta v dobršnem delu knjige. Narečja so meni osebno zelo všeč in ob pravilni uporabi lahko literaturo le obogatijo.

Še eno izjemno delo domače stripovske produkcije. Čestitke avtorju in založbi!

[Sabina_bere · Rating 5 out of 5]

Ptice ne pozabijo...
Ta misel je izjemno pomemben del risoromana, ki me je še bolj prevzel kot Mestne ptice. Tokrat se nahajamo v vaškem okolju nekje na Koroškem. Dialogi so napisani v narečju, kar naredi zgodbo še bolj pristno, zamolčana družinska preteklost pa ji doda presunljivo noto.

Se že veselim nadaljevanja, ko bo.

[Vid Baklan · Rating 5 out of 5]

Odlično, to bi lahko bila kar franšiza.
Jaz sem pripravljen na Ptice Literary Universe.

[Tanja (knjižni maček) · Rating 4 out of 5]

Lepa mešanica vasi, mesta, narečij, jezikov, zgodbe, izgube, žalosti, modrosti starejših in spopadanje z vsakim dnem vsak na svoj način.

[Nejc · Rating 5 out of 5]

Uh, nemški slovarček (na koncu knjige) sem našel šele, ko sem risoroman že cel prebral. Bi mi pa namesto prevodov nemškh dialogov veliko bolj prav prišli prevodi koroških, haha. Tole sicer malo bolj za šalo, kot zares, ker uporaba narečja res doda še eno plast celotnemu risoromanu, saj lepo ilustrira pobeg glavnega lika od "urbanih" mestnih ptic.

Glavna zgodba se bere kot poklon Koroški, si pa predstavljam, da je deloma tudi avtobiografska... vsaj tako sem jo dojel sam, predvsem zaradi metanarativa. Ambrož je pod pritiskom da napiše naslednji velik hit (urednik zahteva globoko zgodbo, lepe slikice niso dovolj), seveda verjetno ravno zaradi tega tudi popolnoma zablokira. Verjetno so tudi še zelo sveže rane ob izgubi dedka in Darvina iz Mestnih ptic. Da si resetira možgane pobegne v domačo vsa na koroškem. Najde si novega štirinožnega kompanjona, s katerim se ob kraknaju vran podata na raziskovalno pot Ambroževega družinskega drevesa in travm, ki jih je še mnogim generacijam za tem pustila druga svetovna vojna.

Baje da bo triologija. Si že domišljam, kam bi lahko stvar zašla... Mogoče "Morske ptice" ali pa "Tuje ptice"... Pustimo se presenetiti :)

[Špela · Rating 5 out of 5]

Že takoj na začetku so mi bile zelo všeč tri male risbe srake. Tekom branja se me je nekaj risb še posebej dotaknilo. Koroški dialekt je bilo tudi zelo zanimivo brati.

Tudi mestne ptice so mi bile super in ganljive.

Ne najdem prav nobene napake in sem zelo navdušena nad deli avtorja. Izvirno, ganljivo, zanimivo in celo napeto, skratka vse 5.

[miha]

Kr težkih tem se loteva v tem delu... mi je pa všeč odgovor Bice, ko tamali hoče požgat risbo, da bi pozabil...

"A misliš, če se ne boš spomno, bo kaj majn bolevo? Znerom bo bolevo. Dokler bojo tice pele bo bolevo. Samo če boš pozabo ... pol ne boš več vedo zakaj boli. To je pa tribart hujš. Zmeram ko boš ču tice pet se spomni. Ker tice tot ne bojo pozabile."

[Nik · Rating 4 out of 5]

Življenje te oblikuje, kjer se sam ne.

[Matic Slapšak · Rating 4 out of 5]

Moje mnenje o risoromanu lahko preberete na http://maticpise.com/2023/01/13/vaske...

[David Heredero · Rating 4 out of 5]

"Prijateljstvo je sadež, ki dolgo zori"