What do you think?
Rate this book
Mali upornik
Ponatis v letih 1968 in 1971.
V knjigi spoznamo dečka Tomaža, ki je bil že kot otrok borec za svobodo. Bil je majhen pastir, ki je dobro vedel, da so fašisti krivi za vse zlo, ki se dogaja okoli njega in da so partizani tisti, ki bodo to zlo z bojem odstranili. Med zaslišanjem ves utrujen in prebičan ne izda ničesar, ampak pobegne Italijanom in gre med borce za svobodo. Do konca vojne ostaja en od najboljših kurirjev svoje enote, za vedno znan kot mali upornik, oz. kot so ga fašisti imenovali - "piccolo ribelle".
V knjigi spoznamo dečka Tomaža, ki je bil že kot otrok borec za svobodo. Bil je majhen pastir, ki je dobro vedel, da so fašisti krivi za vse zlo, ki se dogaja okoli njega in da so partizani tisti, ki bodo to zlo z bojem odstranili. Med zaslišanjem ves utrujen in prebičan ne izda ničesar, ampak pobegne Italijanom in gre med borce za svobodo. Do konca vojne ostaja en od najboljših kurirjev svoje enote, za vedno znan kot mali upornik, oz. kot so ga fašisti imenovali - "piccolo ribelle".
143 pages, Paperback
First published January 1, 1951
2 people are currently reading
27 people want to read
About the author
France Bevk
50 books1 followerBevkov dedek Jakob, ki je bil izobražen, je Francetu že zgodaj vzbudil željo po znanju in pisanju. Ni namreč želel, da bi vnuk imel enako usodo kot on, da bi bil gostač, dninar in čevljar. Leta 1906 je Bevku revija Domači prijatelj objavila črtico Vstajenje.
Po končani osnovni šoli je leta 1907 po priporočilu cerkljanskega dekana Franca Knavsa odšel kot trgovski vajenec v Gorico, kjer je bila v Podgori pripravnica za učiteljišče. S sošolci je sklenil izdajati dijaški literarni list Alfa, ki je izhajal vse dokler zanj niso izvedeli profesorji. Svoje pesmi je pošiljal dijaškemu listu Zora in urednici Domačega prijatelja, Zofki Kveder. Po maturi leta 1913 je učil v vasi Orehek, leta 1916 pa je bil premeščen v Novake nad Cerknem. Leta 1917 so ga vpoklicali v vojsko na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino.
Novembra leta 1918 se je vrnil s fronte. Opustil je učiteljski poklic in leta 1919 postal urednik ljubljanskega Večernega lista. Ko je ta prenehal izhajati, se je odločil za urejanje kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je vrnil na Goriško, kjer je prevzel uredništvo Mladine, ki jo je urejal od leta 1921 do leta 1922. Hkrati je svoj čas posvetil gledališču. Vodil je Ljudski oder in režiral. Leta 1921 je postal urednik Goriške straže in Čuka na pal'ci. Leta 1923 pa je postal ravnatelj Narodne knjižnice v Gorici. Zaradi fašizma, ki je čedalje bolj zatiral Slovence na Primorskem, je bil Bevk tudi zaprt. Spomladi leta 1935 je bil skupaj s Francetom Steletom in Josipom Vidmarjem v Španiji. Tam je prijateljeval z Zoranom Mušičem. Leta 1943 je pobegnil iz zapora in postal eden izmed voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem primorju.
Po drugi svetovni vojni je najprej živel v Trstu, nato pa v Ljubljani, kjer je leta 1970 tudi umrl. Prevzel je visoke funkcije, med drugim je bil predsednik skupščine in član SAZU. Prebivalci Nove Gorice so mu postavili spomenik, po njem se imenuje Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in Osnovna šola Franceta Bevka v Tolminu. Pokopan je v Solkanu.
Po končani osnovni šoli je leta 1907 po priporočilu cerkljanskega dekana Franca Knavsa odšel kot trgovski vajenec v Gorico, kjer je bila v Podgori pripravnica za učiteljišče. S sošolci je sklenil izdajati dijaški literarni list Alfa, ki je izhajal vse dokler zanj niso izvedeli profesorji. Svoje pesmi je pošiljal dijaškemu listu Zora in urednici Domačega prijatelja, Zofki Kveder. Po maturi leta 1913 je učil v vasi Orehek, leta 1916 pa je bil premeščen v Novake nad Cerknem. Leta 1917 so ga vpoklicali v vojsko na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino.
Novembra leta 1918 se je vrnil s fronte. Opustil je učiteljski poklic in leta 1919 postal urednik ljubljanskega Večernega lista. Ko je ta prenehal izhajati, se je odločil za urejanje kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je vrnil na Goriško, kjer je prevzel uredništvo Mladine, ki jo je urejal od leta 1921 do leta 1922. Hkrati je svoj čas posvetil gledališču. Vodil je Ljudski oder in režiral. Leta 1921 je postal urednik Goriške straže in Čuka na pal'ci. Leta 1923 pa je postal ravnatelj Narodne knjižnice v Gorici. Zaradi fašizma, ki je čedalje bolj zatiral Slovence na Primorskem, je bil Bevk tudi zaprt. Spomladi leta 1935 je bil skupaj s Francetom Steletom in Josipom Vidmarjem v Španiji. Tam je prijateljeval z Zoranom Mušičem. Leta 1943 je pobegnil iz zapora in postal eden izmed voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem primorju.
Po drugi svetovni vojni je najprej živel v Trstu, nato pa v Ljubljani, kjer je leta 1970 tudi umrl. Prevzel je visoke funkcije, med drugim je bil predsednik skupščine in član SAZU. Prebivalci Nove Gorice so mu postavili spomenik, po njem se imenuje Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica in Osnovna šola Franceta Bevka v Tolminu. Pokopan je v Solkanu.
Ratings & Reviews
Friends & Following
Create a free account to discover what your friends think of this book!
Community Reviews
Displaying 1 - 3 of 3 reviews
March 8, 2017
Str. 48- "Vsake sile je enkrat konec, " je spregovoril oče.
Str. 142- KDO SMO DALI - SVOBODE NE DAMO!
Str. 142- KDO SMO DALI - SVOBODE NE DAMO!
July 15, 2013
Lepa knjigica, hitro se prebere in veliko pove. Nekaj arhaičnih besed le še pripomore k temu, da se lahko res vživiš v zgodbo o 12 letnem Tomažku in njegovi vlogi v 2. svetovni vojni. Toplo priporočam.
October 29, 2014
Meni je bila knjiga všeč. Bevk je eden redkih slovenskih pisateljev, ki so mi še kar všeč. /I liked the book. Bevk is one of the rare Slovenian readers that I like.
Displaying 1 - 3 of 3 reviews