Roman Petelinje jajce ni le odlično nadaljevanje romana Kurji pastir, temveč je obenem samostojno literarno besedilo. V drugem delu načrtovane trilogije, v kateri pisatelj na izviren način tematizira svoje otroštvo, spremljamo dečkovo življenje v predšolskem obdobju. Njegovo magično doživljanje sveta in vztrajno iskanje odgovorov na prva bivanjska vprašanja pisatelju omogočata zanj značilno poetično in s simbolno govorico poglobljeno besedilo. Prvine magičnega realizma, ki so sicer značilne za Lainščkova najboljša romaneskna dela, tako tokrat še posebej izstopajo. Svojevrsten preplet arhaičnega in pravljičnega, krščanske mitologije in komunistične ideologije ter neobičajne vsakdanjosti se zlijejo v sugestivno besedilo, ki nas ne nagovori le kot prispevek za avtorjevo biografijo, temveč tudi kot literarna mojstrovina.
Rodil se je očetu Štefanu Lainščku in mami Tereziji. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti. Svojo študijsko pot je nadaljeval na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer je študiral novinarstvo. Lainšček ima status samostojnega ustvarjalca v kulturi in je solastnik in urednik Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc.
Feri Lainšček je za svoja literarna dela prejel številne nagrade in priznanja. Leta 1995 mu je Prešernov sklad dodelil nagrado za roman Ki jo je megla prinesla. Dve leti kasneje je prejel nagrado kresnik za roman Namesto koga roža cveti. Leta 2007 je ponovno prejel nagrado kresnik za roman Muriša. Zbirka pravljic Mislice so prejele nagrado večernice za najboljšo slovensko mladinsko literarno delo. Prejel je še Kajuhovo nagrado za roman Raza in nagrado sklada Vladimir Slejko za roman Astrallni niz. Scenarij Črni klovn mu je prinesel prvo nagrado Centra za dramsko umetnost iz Zagreba. Po romanu Petelinji zajtrk je bila posneta velika slovenska filmska uspešnica, po njegovih delih pa so bili posneti še štirje celovečerni igrani filmi in TV nadaljevanka. Že četrti mandat je član upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev.
Drugo knjigo iz serije Kurji pastir smo čakali malce več kot dve leti. To je eden redkih izidov, za katerega sem vnaprej vedela, da prihaja in se ga iskreno veselila. V poplavi knjig namreč nikoli ne "čakam" na nove, saj me že obstoječih naslovov čaka čisto preveč. A tale knjiga je izjema.
V drugem delu je mali Fêrek, ki se je v prvem delu komaj rodil, že nekaj let star otrok. Ne vem, če kje v knjigi avtor natančno definira, koliko let je štel v času dogajanja, a po internetnem brskanju glede smrti duhovnika Balažica (ja, sem ena tistih, ki jih zanima vse sorte in preverjam), je bil Feri takrat star šest let. Torej tik pred vstopom v šolo. In z malim Fêrekom se bi mala Ajda kar dobro poistovetila. Tako kot on, sem tudi jaz sanjarila, si ustvarjala svoje svetove, spraševala stvari, ki so se marsikomu zdele nenavadne in se zanimala za stvari, ki me naj ne bi zanimale.
V drugi knjigi spremljamo življenje Lajnščkovih, ki načrtujejo gradnjo nove hiše. Oče Pištek se sooča z razdeljenostjo med mamo Trejzko in njeno vero in običaji, ter med državno službo, ki pod vplivom partije vse to izrecno prepoveduje in nadzoruje. Po drugi strani se Trejzka vse bolj zaveda, da Fêrek ni ravno navaden otrok, a ne ve, kako se lotiti težav, ki jih prinaša zvedav otrok, ki misli izven okvirjev. Ob vsem tem se dogodi nemalo vsakodnevnih nevšečnosti, skrbi, pa tudi lepih trenutkov, ki jih prinaša življenje na sicer revnem podeželju.
Jezik v knjigi je ena sama poezija. Velik del jezika predstavlja prekmursko narečje in na koncu knjige je ponujen tudi slovarček prekmurskih izrazov, ki so v knjigi uporabljeni. Mene narečni izrazi niso na noben način motili, ampak so pripoved napravili še bolj avtentično, bralcu pa so omogočili, da se je za čas branja prestavil tja nekam v Prekmurje in šestdeset let v preteklost.
Tudi tokrat se avtobiografska pripoved meša z magičnimi elementi, od govorečih živali, do preroških sanj, bajeslovnih bitij... Avtorjev izjemen talent je ta, da se bralec na nobeni točki ne vpraša, kaj od napisanega je bilo res, a sprejme celotno pripoved natanko takšno, kakršna je.
Nadaljevanje je pravzaprav še boljše, kot je bil začetek s Kurjim pastirjem. Skozi nenavadne domislice malega Ferija tako pristno vstopamo v otroško dojemanje tako težko razumljivega sveta, ki terja veliko odpovedi in veliko težkih odločitev, tudi takšnih, ki jih z vidika današnjega sveta ne moremo sprejeti. Njegov otroški pogled na svet, velikokrat tako naiven, pa vendar odstira resnico, ki smo jo v oholi odraslosti pozabili in skuša ves komplicirani svet prikazati v preprosti luči. V njem je prostor tudi za tisto "čarno", kar smo v svoji razumskosti potlačili nekam v nerabno. Ta knjiga me je spomnila, da je prav to tisto, kar naše življenje naredi vredno živetja: "petelinje jajce", polno sanj.