Katarina, Le Paon Et Le Jésuite

by Drago Jančar, Antonia Bernard (Traduction)

Aby zgłębić barokową naturę współczesnego świata, Drago Jančar cofa się do wieku osiemnastego, do Europy wojen, pielgrzymek i gorączkowego poszukiwania Boga. Powieść otwiera spotkanie trójki jej protagonistó Katariny podążającej za umykającą miłością, jezuity zachwianego w swej wierze po traumatycznych doświadczeniach w Ameryce Południowej i oficera austryjackiej armii dumnie oczekującego od życia samych zwycięstw w bitwach. Wszyscy troje są w drodze ze słoweńskich prowincji do katedry w Kelmorajn (Kolonia), przekonani że u kresu podróży dane im będzie dostąpić siły moralnej i objawienia. Czy rzeczywiście? Kunsztownie skonstruowana i pięknie opowiedziana historia miłości na tle zawieruchy dziejowej, odbierającej człowiekowi spokój i pewność uporządkowanego tradycyjnymi wartościami świata.

Genres: Historical Fiction

571 pages, Paperback

First published January 1, 2000

About the author

Drago Jančar je končal Višjo pravno šolo v Mariboru. Med študijem je bil kulturni, glavni in odgovorni urednik študentskega lista Katedra. Po študiju je bil najprej zaposlen kot novinar pri dnevniku Večer, nato je bil svobodni pisatelj, za tem dramaturg pri Viba filmu in nazadnje tajnik in urednik pri založbi Slovenska matica v Ljubljani. Študijsko je večkrat bival v tujini, v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji. Od leta 2001 je redni član SAZU. Je največkrat prevajani sodobni slovenski pisatelj.
Jančar je najprej začel s pisanjem pripovednih del v modernistični pripovedni tehniki in pod vplivom francoskega novega romana. V pripovednih delih obravnava spore posameznika z aktualnim družbenim okoljem (roman Petintrideset stopinj, novele O bledem hudodelcu) in pripoveduje o tragičnem spopadu med individualno človeško eksistenco in kaosom objektivnega sveta (romana Galjot, Severni sij, novele Smrt pri Mariji Snežni).
V Jančarjevih pripovednih delih v osemdesetih letih dvajsetega stoletja so opazne postmodernistične prvine, pozneje pa se tem pridruži še tematski premik k intimnim eksistencialno odločilnim problemom (novele Pogled angela, roman Posmehljivo poželenje). Pisatelj je v svojih delih uporabil tudi zgodovinsko tematiko (romana Galjot, Katarina, pav in jezuit).
Jančar v svojem dramskem opusu upodablja posameznika, ki v sporu s posplošujočim in neobčutljivim sistemom praviloma propade. Pri tem izbira predvsem zgodovinsko snov in jo alegorično povzdigne (Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Dedalus, Klementov padec, Halštat). Groteska Zalezujoč Godota je variacija besedila S. Becketta. Pomembna je tudi Jančarjeva esejistika, ki se ukvarja z eksistencialnimi in političnimi vprašanji intelektualcev v sodobnem, posebej socialističnem svetu.
Drago Jančar je za svoj književni opus prejel številne nagrade: leta 1982, 1985, 1989, 1995 Grumovo narado, leta 1979 nagrado Prešernovega sklada, leta 1993, 1995 Rožančevo nagrado, leta 1993 Prešernovo nagrado, leta 1999, 2001 nagrado kresnik, leta 1994 evropsko nagrado za kratko prozo in leta 2003 Herderjevo nagrado.

Reviews

[Sabina_bere · Rating 5 out of 5]

Katarina, pav in jezuit je ena takih knjig, ki se te še bolj dotaknejo po ponovnem branju. Zdi se mi, da je zgodba polna detajlov, ki sem jih prej spregledala ali nisem razumela, sedaj pa sem vpijala besedo za besedo, zato sem ji tudi zvišala oceno s štirice na petico.
Drago Jančar zna prepletati ljubezen in zgodovino na svoj "jančerjevski" način, kar vidimo tudi pri ljubezenskem trikotniku med Katarino, kmečkim dekletom, Windischem, oficirjem, ki se kot pav šopiri pred svojimi vojaki in Simonom, nekdanjim jezuitom. Romanje, ki je osrednja tema romana, postane iskanje samega sebe, svoje identitete, hkrati pa ljubezen postane vrelišče. Telesno se prepleta z duhovnim, nežno z grdim, čistost z grehom.

[Blaž Lešnjak · Rating 4 out of 5]

Za moj okus preveč dolgovezenja, predolgih stavkov, strani brez odstavkov in večkrat sem se znajdel v popolni zmešnjavi, kaj je resničnost in kaj fikcija in kaj je pravzaprav sploh sporočilo. Vsekakor je pred branjem priporočeno poznavanje vsaj delčka zgodovine 18. stoletja, vojnih pohodov, jezuitskih gibanj in vsaj osnovno poznavanje latinskega jezika :).

Avtor nam prikazuje pretresljive zgodbe Katarine, pava in jezuita. Njihovih vzponov in padcev, iskanja lastne identitete, grešnosti, skušnjav, telesne in duhovne bolečine, velike ljubezni in nenazadnje usmiljenja, ki je človeški grešni naravi tako težko dojemljiv in izvedljiv. Ganljiva zgodba, kjer se temne sile prepletajo s svetlimi, fizični svet z duhovnim in čistost srca z grešnostjo.

Priporočam vsem ki jih tematika zanima, ki jim odgovarja Jančarjev slog, predvsem njegovo baročno oblikovane povedi, jaz osebno pa se bom raje vračal k ostalima dvema odličnima romanoma - In ljubezen tudi, ter To noč sem jo videl.

[Miha · Rating 5 out of 5]

Zagotovo ena najboljših knjig, ki sem jih imel priložnost prebrati.

[Helen · Rating 3 out of 5]

I have not yet read the whole book but have looked ahead and know what happens and how it ends. what I found most disturbing was at the beginning of the story when Katarina is "raped" by someone who does not have a face but is not able to resist against them. It is only after continuing to read that she wasn't raped/taken advantaged of but it was herself. Considering that this took place 300 years ago and Katarina is just an ordinary country girl, it is extremely unlikely that 1. Katarina would not remember these "night visitors", and 2. that she would do this to herself "unknowingly". This is definitely the imagination of a man. This was not really necessary for the story.
I did not know that the author bases his story on the pilgrimage people used to go to every seven years to see the golden chest that held the remains of the 3 kings and that often these pilgrims were not upstanding individuals in society.
It is a difficult book to read with those in charge pretending to be "holy" but in fact are charlatans and themselves greater sinners. The one leading the pilgrims was cruel and should have been punished for his behaviour.
The character most likeable was Simon, the Jesuit.

[Elizabet Lőrincz · Rating 5 out of 5]

A sűrűn teleírt oldalaktól nem kell megrémülni.
A fő csapásvonala a műnek maga a vallás. És ilyenkor olyan morcos tudok lenni. Egyszerűen nem tudom ésszel felfogni, hogy miért volt ilyen borzalmasan kegyetlen és kétszínű az egyház. A szerző nagyon valóságosan ábrázolja a helyzeteket és számomra néha megrendítő volt ez a sok szigor és tévhit. Őszintén szólva elemi butaságot éreztem ki sokszor. Sokáig reménykedtem, de amikor olyan bűn következett be amit a mi korunkban is annak lehet nevezni és csak nagy elfogadással lehet rajta túljutni, éreztem, hogy itt a korlátoltság éket fog ütni (közéjük).
Szóval a mű vége nem volt meglepetés de igazán magávalragadó egy könyv volt.

[Simon Popek · Rating 4 out of 5]

3,5 ⭐️

[ZNova · Rating 4 out of 5]

4,5⭐️

[Fruchtfleisch · Rating 4 out of 5]

Drago Jancar ist ein großer Erzähler, dieses Buch wirkt leider stellenweise für meinen Geschmack zu konstruiert ... Man sollte sich aber nicht davon abhalten zu lassen, sich von Drago Jancar in unbekannte Zeiten und Räume, in eine absonderliche Liebe entführen zu lassen. Die kleinen Qualen lohnen sich am Ende doch. Für Liebhaber von historisch angehauchten Romanen, die wert auf anspruchsvolle Sprache legen.

[Danijel · Rating 2 out of 5]

Sram me je priznati, da po 120 straneh branja, mi ni všeč. Žal.