Klyemann

“Od knjig jih je važnih samo majhno število: potni list, matrikola, bančna knjižica, pa morda še adresarij in telefonski imenik. Vse drugo je vosek.”
― Vitomil Zupan, Komedija človeškega tkiva

“In res: nihče nikogar nikoli ne ume. Občuti pač, to pa. A si ne zna razložiti občutkov v besedah. Največje napake se zgodijo pri prevajanju občutkov v besede, v misli.”
― Vitomil Zupan, Komedija človeškega tkiva

“Ne bom ruski car, ta pravljica je minila. Ne bom predsednik Združenih držav Amerike, nisem rojen na pravem mestu. Ne bom bogataš, ker je revščina bolezen, do tridesetega leta ozdravljiva, potem kronična. Ne bom – in to mi je resnično žal – Einstein, preprosti premišljajoči človek na divanu v kuhinji z listkom papirja. Čisto nič izrednega ne bom. Morda bi bil pa lahko – jaz? In kaj je to? To pomeni za zdaj naslednje: tip, ki preveč ve, da bi bil srečen, in premalo, da bi kaj postal.”
― Vitomil Zupan, Komedija človeškega tkiva

“Ste opazili kako zviška gledamo na pijance, kako zlahka jih obsodimo in zavržemo kot neuporabne polizdelke naše širše družine, ki ji rečemo družba. Sploh pri moških se skozi tradicijo opijanja kažeta neizmerna hinavščina in krutost naše kolektivne morale. Fantičke najprej vzgojimo v pijance, nato pa tiste, ki klecnejo in ne zmorejo več simultanega nalivanja in opravljanja družbenih vlog razglasimo za opravilno nesposobne slabiče — pijance. Zavržemo jih s konsenzom, da so pač sami odgovorni, ker ne zmorejo samoregulacije.”
― Miha Šalehar, Notranji pir