Aljoša Toplak’s Reviews > Bit in čas > Status Update
Aljoša Toplak
is on page 34 of 606
4/84
H. v bistvu že postavi ključne pojme - pravi, da je človek "ontološki", vselej mu že "gre za lastno bit". To pomeni, da ne zgolj slepo dojema, kaj se mu dogaja (kot bi npr. karikirana žival, ki je "ontično bivajočno"), ampak hkrati privzema nek smisel teh dogodkov. V tem ožjem smislu je "pred-ontološki" življenje preprosto razume, kot "se ga" vsakdanje, povprečno razume. Filozof išče samolastno razumevanje živl.
— Sep 30, 2025 06:16AM
H. v bistvu že postavi ključne pojme - pravi, da je človek "ontološki", vselej mu že "gre za lastno bit". To pomeni, da ne zgolj slepo dojema, kaj se mu dogaja (kot bi npr. karikirana žival, ki je "ontično bivajočno"), ampak hkrati privzema nek smisel teh dogodkov. V tem ožjem smislu je "pred-ontološki" življenje preprosto razume, kot "se ga" vsakdanje, povprečno razume. Filozof išče samolastno razumevanje živl.
Like flag
Aljoša’s Previous Updates
Aljoša Toplak
is on page 124 of 606
17/84
Eden izmed tistih osrednjih Heideggerjevih anti-metafizičnih momentov - pešec vidi smerokaz vozila in se umakne. Luči ne tolmači, preprosto umakne se. Prometne naprave se v svoji biti odkrijejo njegovi sprevidevnosti. Kot znaki skušajo nastopati ne kot neposredno srečljivo, ampak se obračajo ravno na sprevidevnost njegovega priskrbovalnega občevanja. Pešec dobi "pregled" nad celoto, čeprav ne dojema navzočega.
— 21 hours, 41 min ago
Eden izmed tistih osrednjih Heideggerjevih anti-metafizičnih momentov - pešec vidi smerokaz vozila in se umakne. Luči ne tolmači, preprosto umakne se. Prometne naprave se v svoji biti odkrijejo njegovi sprevidevnosti. Kot znaki skušajo nastopati ne kot neposredno srečljivo, ampak se obračajo ravno na sprevidevnost njegovega priskrbovalnega občevanja. Pešec dobi "pregled" nad celoto, čeprav ne dojema navzočega.
Aljoša Toplak
is on page 115 of 606
16/84
Ko uporabljam kladivo,mi zares ne vpade v oči, dokler ne gre nekaj narobe. To je zato, ker živim v svetu ne posamičnih stvari, temveč v sprevidevnosti do stalne in vnaprej videne napotilne celote. Ko se znajdem v suhi navzočnosti stvari, me hoče spet potegniti v delovanje. Zato bi lahko rekli, da misel vznika šele v spotikanju. Filozofija je potem samo-spotikanje, da bi se izpeli iz cikla delovanja in mislili.
— Dec 18, 2025 07:51AM
Ko uporabljam kladivo,mi zares ne vpade v oči, dokler ne gre nekaj narobe. To je zato, ker živim v svetu ne posamičnih stvari, temveč v sprevidevnosti do stalne in vnaprej videne napotilne celote. Ko se znajdem v suhi navzočnosti stvari, me hoče spet potegniti v delovanje. Zato bi lahko rekli, da misel vznika šele v spotikanju. Filozofija je potem samo-spotikanje, da bi se izpeli iz cikla delovanja in mislili.
Aljoša Toplak
is on page 110 of 606
15/84
Izjemno. O predmetih mislimo kot o najprej dojetih, naše delovanje pa se usmerja po tem. Ampak dojemanje predmeta kot takega je že nek specifični, izpeljani način soočenja s svetom. Morda najprej stvari ne vidimo izolirano, temveč delujemo v neki situacijski, praktični preglednosti nad rabo stvari. Smo zapadli v način delovanja, stvari ne dojemamo v njihovi goli pojavnosti, ne vidimo fakticitet življenja.
— Dec 15, 2025 02:26PM
Izjemno. O predmetih mislimo kot o najprej dojetih, naše delovanje pa se usmerja po tem. Ampak dojemanje predmeta kot takega je že nek specifični, izpeljani način soočenja s svetom. Morda najprej stvari ne vidimo izolirano, temveč delujemo v neki situacijski, praktični preglednosti nad rabo stvari. Smo zapadli v način delovanja, stvari ne dojemamo v njihovi goli pojavnosti, ne vidimo fakticitet življenja.
Aljoša Toplak
is on page 102 of 606
14/84
Nadaljujem po mesecu premora. Heidegger res operira v povsem sebi-lastnem jeziku; ko govori o "svetu", ne govori o totaliteti bivajočega, ali o nazivu za regijo, niti o tistem, "v čemer" v najbolj širokem smislu "smo", npr. "okolni" in "družbeni" svet. Heidegger raje govori o svetnosti, ki je karakter naše tubiti oz. nek konstitutivni moment specifične modalnosti tubiti, ki jo imenuje biti-v-svetu. Akrobacija..
— Dec 15, 2025 12:54PM
Nadaljujem po mesecu premora. Heidegger res operira v povsem sebi-lastnem jeziku; ko govori o "svetu", ne govori o totaliteti bivajočega, ali o nazivu za regijo, niti o tistem, "v čemer" v najbolj širokem smislu "smo", npr. "okolni" in "družbeni" svet. Heidegger raje govori o svetnosti, ki je karakter naše tubiti oz. nek konstitutivni moment specifične modalnosti tubiti, ki jo imenuje biti-v-svetu. Akrobacija..
Aljoša Toplak
is on page 97 of 606
13/84
Eno najljubših poglavij doslej. Heidegger polemizira s klasično delitvijo subjekt-objekt. Človek je v toku skrbi in opravil, svet ga nenehno priskrbuje s stvarmi, ki niso nujno ponavzočene. Šele nek deficient ga vrže v odmik od dela, v katerem lahko začne motriti 'suho navzoče' in se spraševati o njem. Spoznavajoči subjekt novodobne filozofije je torej šele nek izpeljan modus biti in nikakor nekaj privzetega.
— Nov 04, 2025 08:49AM
Eno najljubših poglavij doslej. Heidegger polemizira s klasično delitvijo subjekt-objekt. Človek je v toku skrbi in opravil, svet ga nenehno priskrbuje s stvarmi, ki niso nujno ponavzočene. Šele nek deficient ga vrže v odmik od dela, v katerem lahko začne motriti 'suho navzoče' in se spraševati o njem. Spoznavajoči subjekt novodobne filozofije je torej šele nek izpeljan modus biti in nikakor nekaj privzetega.
Aljoša Toplak
is on page 93 of 606
12/84
Z ozadju našega celotnega svetovnega nazora je predpostavka, ki je empirično nedotakljiva: "odnos-subjekt-objekt". Kaže se nam kot neka ontološka nujnost in samoumevnost, ravno zaradi katere Heidegger pravi, da je tako usodna. Ko v preseganju dualizmov skuje pojem "bit-v-svetu" zato precej časa posveča temu, kaj tubit ni, namesto da bi nam povedal, kaj je. Zavedal se je, kako težaven teoretski preklop nas čaka.
— Oct 24, 2025 05:43AM
Z ozadju našega celotnega svetovnega nazora je predpostavka, ki je empirično nedotakljiva: "odnos-subjekt-objekt". Kaže se nam kot neka ontološka nujnost in samoumevnost, ravno zaradi katere Heidegger pravi, da je tako usodna. Ko v preseganju dualizmov skuje pojem "bit-v-svetu" zato precej časa posveča temu, kaj tubit ni, namesto da bi nam povedal, kaj je. Zavedal se je, kako težaven teoretski preklop nas čaka.
Aljoša Toplak
is on page 73 of 606
9/84
Svoje življenje lahko prepustim svetu in množici, nenehno lahko bežim pred svojimi možnostmi in jih pozabljam; peham se v zaposlenost, vznemirjenost, zvedavost, uživaštvo ... To pa je v prvi meri nesamolasten način bivanja, tj. ko zares ne izprašujem pomena svojega življenja in svojih možnosti v njem. Potem lebdim v povprečju, kjer mi ni treba misliti,in se odrekam odgovornosti po tem, da bi zaživel samolastno.
— Oct 22, 2025 02:15PM
Svoje življenje lahko prepustim svetu in množici, nenehno lahko bežim pred svojimi možnostmi in jih pozabljam; peham se v zaposlenost, vznemirjenost, zvedavost, uživaštvo ... To pa je v prvi meri nesamolasten način bivanja, tj. ko zares ne izprašujem pomena svojega življenja in svojih možnosti v njem. Potem lebdim v povprečju, kjer mi ni treba misliti,in se odrekam odgovornosti po tem, da bi zaživel samolastno.
Aljoša Toplak
is on page 73 of 606
9/84
Svoje življenje lahko prepustim svetu in množici, nenehno lahko bežim pred svojimi možnostmi in jih pozabljam; peham se v zaposlenost, vznemirjenost, zainteresiranost, uživaštvo ... To pa je v prvi meri nesamolasten način bivanja, tj. ko ne zares neizprašujem pomena svojega življenja in svojih možnosti v njem. Potem lebdim v udobnem povprečju in se odrekam odgovornosti po tem, da bi živel zares lastno življ.
— Oct 22, 2025 01:54PM
Svoje življenje lahko prepustim svetu in množici, nenehno lahko bežim pred svojimi možnostmi in jih pozabljam; peham se v zaposlenost, vznemirjenost, zainteresiranost, uživaštvo ... To pa je v prvi meri nesamolasten način bivanja, tj. ko ne zares neizprašujem pomena svojega življenja in svojih možnosti v njem. Potem lebdim v udobnem povprečju in se odrekam odgovornosti po tem, da bi živel zares lastno življ.
Aljoša Toplak
is on page 67 of 606
7c/84
Filozofija mora biti nenehno obnavljanje izvirnosti - misli, ki so bile nekoč zakoreninjene v doživetju ali razumevanju, se podajajo iz roda v rod, njihova izvorna moč upada, ker jih drugi ponavljajo in razumejo površno, brez tistega doživetja, ki jih je porodilo. Tako nam ostanejo zgolj lebdeče teze, neoprijemljivost tistega, kar je nekoč bilo oprijemljivo. Lahko bi rekli, da so pojmi zasuti, ali pa založeni.
— Oct 12, 2025 04:15AM
Filozofija mora biti nenehno obnavljanje izvirnosti - misli, ki so bile nekoč zakoreninjene v doživetju ali razumevanju, se podajajo iz roda v rod, njihova izvorna moč upada, ker jih drugi ponavljajo in razumejo površno, brez tistega doživetja, ki jih je porodilo. Tako nam ostanejo zgolj lebdeče teze, neoprijemljivost tistega, kar je nekoč bilo oprijemljivo. Lahko bi rekli, da so pojmi zasuti, ali pa založeni.
Aljoša Toplak
is on page 61 of 606
7b/84
Tukaj Heidegger počne natanko to, kar opredeli za nalogo filozofije; zave se svoje zgodovinskosti in razkrije izročilo, ki ga razgali našim očem, da neha postajati samoumevno. Ko sprašuje po izvr. pomenu besede 'logos', ga identificira kot "razkritje, izrekanje, kazanje". S tem mimogrede korespond. teor. resnice razkrinka kot zapadlo lastni tradiciji, tako pa tudi ideji stavka kot resničnostne funkcije.
— Oct 11, 2025 01:01PM
Tukaj Heidegger počne natanko to, kar opredeli za nalogo filozofije; zave se svoje zgodovinskosti in razkrije izročilo, ki ga razgali našim očem, da neha postajati samoumevno. Ko sprašuje po izvr. pomenu besede 'logos', ga identificira kot "razkritje, izrekanje, kazanje". S tem mimogrede korespond. teor. resnice razkrinka kot zapadlo lastni tradiciji, tako pa tudi ideji stavka kot resničnostne funkcije.
