Aljoša Toplak’s Reviews > Bit in čas > Status Update
Aljoša Toplak
is on page 416 of 606
61/84
Zapadajoče se človek razume kot navzoče, kar je Heidegger v nekem prejšnjem razdelku imenoval 'ontološki odblesk'. Zdaj bo ta misel našla odmev v razmejitvi med vulgarnim smislom časa, ki pripada gibanju neke substance, in časovnostjo kot izvirnim fenomenološkim pojavom. Ko se razumemo kot navzoče, smo oddaljeni od ontološkega karakterja naše lastne bite - kaj šele od fundamentov te biti, ki bodo zdaj tema.
— 14 hours, 0 min ago
Zapadajoče se človek razume kot navzoče, kar je Heidegger v nekem prejšnjem razdelku imenoval 'ontološki odblesk'. Zdaj bo ta misel našla odmev v razmejitvi med vulgarnim smislom časa, ki pripada gibanju neke substance, in časovnostjo kot izvirnim fenomenološkim pojavom. Ko se razumemo kot navzoče, smo oddaljeni od ontološkega karakterja naše lastne bite - kaj šele od fundamentov te biti, ki bodo zdaj tema.
Like flag
Aljoša’s Previous Updates
Aljoša Toplak
is on page 412 of 606
59-60/84
Kaj pomeni, da se oglaša vest? Kaže na nekaj, kar javnost v svoji znotraj-svetni orientaciji tolmači kot 'obstoječe', npr. Bog in karma. Z primernim ontološkim horizontom pa Heidegger vest razgrne kot tisto, kar modificira svet, pa vendarle kliče 'molče' iz 'niča', ki ga torej ne gre iskati v svetu, temveč kot pogoj sveta. To priča o konstituciji človeka kot vestnega, vgrajena je v njegovo bit kot skrbi.
— Sep 30, 2026 06:46AM
Kaj pomeni, da se oglaša vest? Kaže na nekaj, kar javnost v svoji znotraj-svetni orientaciji tolmači kot 'obstoječe', npr. Bog in karma. Z primernim ontološkim horizontom pa Heidegger vest razgrne kot tisto, kar modificira svet, pa vendarle kliče 'molče' iz 'niča', ki ga torej ne gre iskati v svetu, temveč kot pogoj sveta. To priča o konstituciji človeka kot vestnega, vgrajena je v njegovo bit kot skrbi.
Aljoša Toplak
is on page 394 of 606
54-58/84
Po štirih mesecih premora sem nazaj - razsuti smo v hrup vsakdana in preslišimo lastno samstvo, ki recimo, da molče opozarja nase. Vsake toliko nas oplazi nedomačnost sveta, golota čiste svobode, v kateri se lahko človek prepozna kot poklicanega k prepoznavanju lastnih zmožnostih in sprejetju odločitev. Če javna morala zgolj preračunava in izravnava, etični človek sebe prepozna kot samolastni temelj etike.
— Sep 25, 2026 10:57AM
Po štirih mesecih premora sem nazaj - razsuti smo v hrup vsakdana in preslišimo lastno samstvo, ki recimo, da molče opozarja nase. Vsake toliko nas oplazi nedomačnost sveta, golota čiste svobode, v kateri se lahko človek prepozna kot poklicanega k prepoznavanju lastnih zmožnostih in sprejetju odločitev. Če javna morala zgolj preračunava in izravnava, etični človek sebe prepozna kot samolastni temelj etike.
Aljoša Toplak
is on page 365 of 606
49-53/84
Ljudje se pomirjamo in s tem odtujimo dejstvom življenja, praznino v sebi zapolnjujemo tako, kot se to počne, ne da bi razumeli, kaj zares počnemo. Javnost celo smrt poniža v nek pripetljaj, ki nikoli ne zadeva mene samega, pogum za tesnobo se označuje za strahopetnost - Heidegger pravi, da se šele z mislijo na ničnost smrti izvijemo primežu raztresenosti in zaživimo v strastni samolastnosti.
— Apr 18, 2026 06:55AM
Ljudje se pomirjamo in s tem odtujimo dejstvom življenja, praznino v sebi zapolnjujemo tako, kot se to počne, ne da bi razumeli, kaj zares počnemo. Javnost celo smrt poniža v nek pripetljaj, ki nikoli ne zadeva mene samega, pogum za tesnobo se označuje za strahopetnost - Heidegger pravi, da se šele z mislijo na ničnost smrti izvijemo primežu raztresenosti in zaživimo v strastni samolastnosti.
Aljoša Toplak
is on page 336 of 606
45-48/84
In zdaj Heidegger pravi, da začnimo od začetka, ker je moral doslej zaobiti globlje temelje, iz katerih bomo mislili človeka. Zdi se, da smo razprto, nezaključeno bitje v položaju induktivnega sklepanja, ki ga bo življenje zmerom v eni ali drugi obliki postavilo na laž. Zato moramo razčistiti pojem konca kot način bivanja, ne pa momenta, za katerim - dokler živimo - zmerom zaostajamo. To vodi k celovitosti.
— Apr 13, 2026 02:26AM
In zdaj Heidegger pravi, da začnimo od začetka, ker je moral doslej zaobiti globlje temelje, iz katerih bomo mislili človeka. Zdi se, da smo razprto, nezaključeno bitje v položaju induktivnega sklepanja, ki ga bo življenje zmerom v eni ali drugi obliki postavilo na laž. Zato moramo razčistiti pojem konca kot način bivanja, ne pa momenta, za katerim - dokler živimo - zmerom zaostajamo. To vodi k celovitosti.
Aljoša Toplak
is on page 316 of 606
44/84
Razdelek, ob katerem sem skoraj izgubil pamet. Heidegger skuša izruvati trdovratno idejo resnice - kot zmeraj se ravno tam, kjer se moraš zaletavati v zid, skrivajo epifanije. Ni izjava primarno 'mesto' resnice, temveč obratno, resnica je v 'mestu' izjave. Resnična izjava vzdržuje odnošaj med ogovorjenim in izrečenim. Prepuščanje povedanemu lahko tudi zakriva resnico, ki je >tu<. Zato je treba svet ogovoriti.
— Apr 08, 2026 10:07AM
Razdelek, ob katerem sem skoraj izgubil pamet. Heidegger skuša izruvati trdovratno idejo resnice - kot zmeraj se ravno tam, kjer se moraš zaletavati v zid, skrivajo epifanije. Ni izjava primarno 'mesto' resnice, temveč obratno, resnica je v 'mestu' izjave. Resnična izjava vzdržuje odnošaj med ogovorjenim in izrečenim. Prepuščanje povedanemu lahko tudi zakriva resnico, ki je >tu<. Zato je treba svet ogovoriti.
Aljoša Toplak
is on page 293 of 606
43/84
Kant bo rekel, da je veliki škandal filozofije, da nimamo dokaza za obstoj "zunanjega sveta"; Heidegger pa, da si tak dokaz sploh želimo. Tubiti vselej že je, kar se naknadnim dokazom zdi nujno, da šele demonstrirajo. Tiho predpostavljajo brezsvetni oz. svojega sveta negotovi subjekt, ki si mora svet šele zagotoviti - zato se Heidegger sprašuje, od kod ta tendenca, da svet teoretsko potapljamo v ničnost?
— Mar 31, 2026 08:05AM
Kant bo rekel, da je veliki škandal filozofije, da nimamo dokaza za obstoj "zunanjega sveta"; Heidegger pa, da si tak dokaz sploh želimo. Tubiti vselej že je, kar se naknadnim dokazom zdi nujno, da šele demonstrirajo. Tiho predpostavljajo brezsvetni oz. svojega sveta negotovi subjekt, ki si mora svet šele zagotoviti - zato se Heidegger sprašuje, od kod ta tendenca, da svet teoretsko potapljamo v ničnost?
Aljoša Toplak
is on page 271 of 606
41/84
Heidegger še enkrat oriše zvezo treh ključnih pojmov. Faktičnost je vrženost v svet, ki pač je, kakršen je. Eksistiranje pomeni živeti svoje možnosti. Zapadlost je prepuščanje razumevanja teh možnosti javnemu >se<-ju. Enotnost teh bitnih določitev zaobsega ontološki pojem skrbi. Skrb je izvorna struktura tubiti - zato nas priročni svet 'priskrbuje' in sotubit pojmujemo kot 'skrb-za'.
— Mar 30, 2026 09:11AM
Heidegger še enkrat oriše zvezo treh ključnih pojmov. Faktičnost je vrženost v svet, ki pač je, kakršen je. Eksistiranje pomeni živeti svoje možnosti. Zapadlost je prepuščanje razumevanja teh možnosti javnemu >se<-ju. Enotnost teh bitnih določitev zaobsega ontološki pojem skrbi. Skrb je izvorna struktura tubiti - zato nas priročni svet 'priskrbuje' in sotubit pojmujemo kot 'skrb-za'.
Aljoša Toplak
is on page 263 of 606
39-40/84
Heidegger razmišlja o tesnobi kot odlikovanem počutju - straši nas nek "nikjer", v tesnobi "nam nič ni", s čemer ontično zadevamo ob to, kar je bilo. Nek "nič" priročnega, temveč ne tudi totalni nič. Gre za to, da se vsakdanja domačnost zruši vase, naš "tu" postane vsiljivo občuten in tesen. Vsakdanje se razumemo iz zapadanja "svetu" in javne razloženosti, v tesnobi pa je tubit oposameznjena kot možnost biti
— Mar 26, 2026 07:08AM
Heidegger razmišlja o tesnobi kot odlikovanem počutju - straši nas nek "nikjer", v tesnobi "nam nič ni", s čemer ontično zadevamo ob to, kar je bilo. Nek "nič" priročnega, temveč ne tudi totalni nič. Gre za to, da se vsakdanja domačnost zruši vase, naš "tu" postane vsiljivo občuten in tesen. Vsakdanje se razumemo iz zapadanja "svetu" in javne razloženosti, v tesnobi pa je tubit oposameznjena kot možnost biti
Aljoša Toplak
is on page 250 of 606
35-38/84
Čarobni razdelki, ki priskrbijo tla vsemu eksistencializmu. Tubit je zapadla v sovisju govoričenja, zvedavosti in dvoznačnosti - izgublja se v javnosti breztalnega govoričenja, ki tvori indiferentno razumevanje stvari; zvedavo se prepušča svetu, da bi v raztresenosti pozabila samo sebe; pristane v megli dvoznačnosti, kjer več ni mogoče določiti, kaj je razklenjeno v pristnem razumevanju in kaj ni.
— Mar 20, 2026 12:23PM
Čarobni razdelki, ki priskrbijo tla vsemu eksistencializmu. Tubit je zapadla v sovisju govoričenja, zvedavosti in dvoznačnosti - izgublja se v javnosti breztalnega govoričenja, ki tvori indiferentno razumevanje stvari; zvedavo se prepušča svetu, da bi v raztresenosti pozabila samo sebe; pristane v megli dvoznačnosti, kjer več ni mogoče določiti, kaj je razklenjeno v pristnem razumevanju in kaj ni.
Aljoša Toplak
is on page 232 of 606
34/84
Govorjenje ni prenos doživljajev iz notranjost enega subjekta v drugega (contra Locke), ker tubit ni >notranje< zaprta, temveč je kot bit-v-svetu razumevajoča že >zunaj<. Temu pripada sobit, ki se vedno drži v določenem načinu priskrbovalne bit-z-drugimi - govorjenje ni zmerom >izjavljanje<, ker v prvi vrsti nekaj "počne": pritruje, odreka, zahteva, svari, izgovarja, odgovarja, zagovarja ... Foucault moment :p
— Mar 19, 2026 07:16AM
Govorjenje ni prenos doživljajev iz notranjost enega subjekta v drugega (contra Locke), ker tubit ni >notranje< zaprta, temveč je kot bit-v-svetu razumevajoča že >zunaj<. Temu pripada sobit, ki se vedno drži v določenem načinu priskrbovalne bit-z-drugimi - govorjenje ni zmerom >izjavljanje<, ker v prvi vrsti nekaj "počne": pritruje, odreka, zahteva, svari, izgovarja, odgovarja, zagovarja ... Foucault moment :p