Prebral sem HHhH in ne vem več, ali je metafikcija zame. Igranje, razpravljanje z bralcem, navajanje in žvečenje romanov in filmov, ki obravnavajo podobne teme: ali ni to vse digresija, šarada, ki prikriva pomanjkanje Zgodbe in avtorjevih veščin?

Poleg tega pa - Avtor v metafikcijskem besedilu je eden od likov, je pravzaprav protagonist. Binet je očarljiv protagonist, tudi Beigbeder in Houellebecq pritegneta, toda jaz zdaj nočem romana o sebi, hočem roman o svojih likih. In v trenutku, ko prejšnjo poved zapišem, to ni več roman o mojih likih.