Aljoša Toplak’s Reviews > Bit in čas > Status Update
Aljoša Toplak
is on page 180 of 606
26/84
To je tisti bistveni moment, ko bi moral Heidegger svoj individualni eksistencialni podvig pognati v raziskavo skupnega sveta (kar potem stori Arendtova). Pravi, da je naš svet sosvet, naša tubit je bistveno sobit, razprti smo in usmerjamo se k sotubiti, Drugemu, od katerega nismo zares ločeni, ampak ga razumemo in se prepoznamo v njem, čeprav tudi tu prihaja do deficiensov. Razdelek, ki revolucionira fil duha.
— Dec 30, 2025 03:23PM
To je tisti bistveni moment, ko bi moral Heidegger svoj individualni eksistencialni podvig pognati v raziskavo skupnega sveta (kar potem stori Arendtova). Pravi, da je naš svet sosvet, naša tubit je bistveno sobit, razprti smo in usmerjamo se k sotubiti, Drugemu, od katerega nismo zares ločeni, ampak ga razumemo in se prepoznamo v njem, čeprav tudi tu prihaja do deficiensov. Razdelek, ki revolucionira fil duha.
Like flag
Aljoša’s Previous Updates
Aljoša Toplak
is on page 198 of 606
29/84
Vsakokrat, ko Heidegger tematizira nek nov vidik svoje eksistencialne analize, se počutim, kot da me je vrgel v morje in moram splavati na novo. Kolegu sem se že hvalil, kako razumljiv mi postaja Heideggerjev slog. Potem pa v enem poglavju uvede toliko novih pojmov in poglobi raven analize na počutja, ki predhajajo še vse to, o čemer smo zdaj govorili. Ključno je, vedno smo že v nekem počutju, ki razklepa svet.
— 17 hours, 57 min ago
Vsakokrat, ko Heidegger tematizira nek nov vidik svoje eksistencialne analize, se počutim, kot da me je vrgel v morje in moram splavati na novo. Kolegu sem se že hvalil, kako razumljiv mi postaja Heideggerjev slog. Potem pa v enem poglavju uvede toliko novih pojmov in poglobi raven analize na počutja, ki predhajajo še vse to, o čemer smo zdaj govorili. Ključno je, vedno smo že v nekem počutju, ki razklepa svet.
Aljoša Toplak
is on page 186 of 606
28/84
Ok, torej Heidegger razmišlja pred-ideološko, zgolj eksistencialije našega načina bivanja opisuje. Tukaj razpre predpogoje, ki v bistvu zgolj omogočajo nekaj takega, da pride do delovanja ideologije. Opredeljuje nas neka tendenca po izravnavi bitnih možnosti. Stvari želim počneti tako, kot >se< jih počne. Lahko sem razsut v to anonimno tiranijo norme. Lahko pa se odtegujem k samolastni eksistenci.
— Jan 01, 2026 12:15PM
Ok, torej Heidegger razmišlja pred-ideološko, zgolj eksistencialije našega načina bivanja opisuje. Tukaj razpre predpogoje, ki v bistvu zgolj omogočajo nekaj takega, da pride do delovanja ideologije. Opredeljuje nas neka tendenca po izravnavi bitnih možnosti. Stvari želim počneti tako, kot >se< jih počne. Lahko sem razsut v to anonimno tiranijo norme. Lahko pa se odtegujem k samolastni eksistenci.
Aljoša Toplak
is on page 169 of 606
25/84
Wittgenstein v Traktatu pravi, da oko vidi vidno polje, ne vidi pa samega sebe. Postavi se vprašanje o obstoju 'jaza'. Npr. zen budisti ga izrecno zanikajo - Nishida Kitaro pravi, da ko motrim rožo, ni mene-subjekta + rože-objekta, temveč 'je' samo pojav rože. Tu se je zgledoval po Fichteju in po samem Heideggerju. 'Jaz' ni nekaj, npr. substanca, res cogitans. Je način biti tubiti - struktura tega, kako smo.
— Dec 30, 2025 07:44AM
Wittgenstein v Traktatu pravi, da oko vidi vidno polje, ne vidi pa samega sebe. Postavi se vprašanje o obstoju 'jaza'. Npr. zen budisti ga izrecno zanikajo - Nishida Kitaro pravi, da ko motrim rožo, ni mene-subjekta + rože-objekta, temveč 'je' samo pojav rože. Tu se je zgledoval po Fichteju in po samem Heideggerju. 'Jaz' ni nekaj, npr. substanca, res cogitans. Je način biti tubiti - struktura tega, kako smo.
Aljoša Toplak
is on page 164 of 606
22-24/84
V prvotni razklenjenosti našega okoliša ostaja prostor kot čisti geometrijski razpored še skrit. Hodim po cesti in dvajset korakov pred seboj vidim znanca - znanec mi je veliko bliže kot cesta, ki se je objektivno gledano dotikam. Okoliš poti v službo mi nudi vozlišče nevpadljive domačnosti, kjer stvari ne zasedajo anonimnega položaja, temveč sem s srečljivim rapuščen v odnos priskrbovanja priročnega.
— Dec 28, 2025 02:54PM
V prvotni razklenjenosti našega okoliša ostaja prostor kot čisti geometrijski razpored še skrit. Hodim po cesti in dvajset korakov pred seboj vidim znanca - znanec mi je veliko bliže kot cesta, ki se je objektivno gledano dotikam. Okoliš poti v službo mi nudi vozlišče nevpadljive domačnosti, kjer stvari ne zasedajo anonimnega položaja, temveč sem s srečljivim rapuščen v odnos priskrbovanja priročnega.
Aljoša Toplak
is on page 148 of 606
19-21/84
Sloviti razdelki, kjer Heidegger pokaže, da Descartesovo navidez samoumevno pristopanje do problema sveta ne zadobi tal. En problem je ta, da pojem 'substantio' obstane v nekakšnem ontolško-ontičnem pomenu, intendirana je bit, razumljena pa je neka odlikovana lastnost bivajočega, s katero se nadomesti razmišljanje o biti. Kako čudno dvoznačna je bit, kaže že ekvivalenca izjav "Bog je" in "svet je".
— Dec 27, 2025 06:08AM
Sloviti razdelki, kjer Heidegger pokaže, da Descartesovo navidez samoumevno pristopanje do problema sveta ne zadobi tal. En problem je ta, da pojem 'substantio' obstane v nekakšnem ontolško-ontičnem pomenu, intendirana je bit, razumljena pa je neka odlikovana lastnost bivajočega, s katero se nadomesti razmišljanje o biti. Kako čudno dvoznačna je bit, kaže že ekvivalenca izjav "Bog je" in "svet je".
Aljoša Toplak
is on page 131 of 606
18/84
Zdaj Heidegger pripravi še zadnje temelje, preden svojo filozofijo izpelje kot kritiko kartezijanskega dualizma in jo s tem zakoliči kot prelomni dogodek v misli 20. stoletja. Poanta je torej, svet ni zbirka predmetov, temveč konkretna celota pomenov, znotraj katerih se gibljemo. Stvari v svetu sploh srečamo, ker že živimo pomensko, projektno, napotilno ... Ko jih zremo teoretsko, spregledamo to, kar zares so.
— Dec 23, 2025 01:13PM
Zdaj Heidegger pripravi še zadnje temelje, preden svojo filozofijo izpelje kot kritiko kartezijanskega dualizma in jo s tem zakoliči kot prelomni dogodek v misli 20. stoletja. Poanta je torej, svet ni zbirka predmetov, temveč konkretna celota pomenov, znotraj katerih se gibljemo. Stvari v svetu sploh srečamo, ker že živimo pomensko, projektno, napotilno ... Ko jih zremo teoretsko, spregledamo to, kar zares so.
Aljoša Toplak
is on page 124 of 606
17/84
Eden izmed tistih osrednjih Heideggerjevih anti-metafizičnih momentov - pešec vidi smerokaz vozila in se umakne. Luči ne tolmači, preprosto umakne se. Prometne naprave se v svoji biti odkrijejo njegovi sprevidevnosti. Kot znaki skušajo nastopati ne kot neposredno srečljivo, ampak se obračajo ravno na sprevidevnost njegovega priskrbovalnega občevanja. Pešec dobi "pregled" nad celoto, čeprav ne dojema navzočega.
— Dec 22, 2025 01:46PM
Eden izmed tistih osrednjih Heideggerjevih anti-metafizičnih momentov - pešec vidi smerokaz vozila in se umakne. Luči ne tolmači, preprosto umakne se. Prometne naprave se v svoji biti odkrijejo njegovi sprevidevnosti. Kot znaki skušajo nastopati ne kot neposredno srečljivo, ampak se obračajo ravno na sprevidevnost njegovega priskrbovalnega občevanja. Pešec dobi "pregled" nad celoto, čeprav ne dojema navzočega.
Aljoša Toplak
is on page 115 of 606
16/84
Ko uporabljam kladivo,mi zares ne vpade v oči, dokler ne gre nekaj narobe. To je zato, ker živim v svetu ne posamičnih stvari, temveč v sprevidevnosti do stalne in vnaprej videne napotilne celote. Ko se znajdem v suhi navzočnosti stvari, me hoče spet potegniti v delovanje. Zato bi lahko rekli, da misel vznika šele v spotikanju. Filozofija je potem samo-spotikanje, da bi se izpeli iz cikla delovanja in mislili.
— Dec 18, 2025 07:51AM
Ko uporabljam kladivo,mi zares ne vpade v oči, dokler ne gre nekaj narobe. To je zato, ker živim v svetu ne posamičnih stvari, temveč v sprevidevnosti do stalne in vnaprej videne napotilne celote. Ko se znajdem v suhi navzočnosti stvari, me hoče spet potegniti v delovanje. Zato bi lahko rekli, da misel vznika šele v spotikanju. Filozofija je potem samo-spotikanje, da bi se izpeli iz cikla delovanja in mislili.
Aljoša Toplak
is on page 110 of 606
15/84
Izjemno. O predmetih mislimo kot o najprej dojetih, naše delovanje pa se usmerja po tem. Ampak dojemanje predmeta kot takega je že nek specifični, izpeljani način soočenja s svetom. Morda najprej stvari ne vidimo izolirano, temveč delujemo v neki situacijski, praktični preglednosti nad rabo stvari. Smo zapadli v način delovanja, stvari ne dojemamo v njihovi goli pojavnosti, ne vidimo fakticitet življenja.
— Dec 15, 2025 02:26PM
Izjemno. O predmetih mislimo kot o najprej dojetih, naše delovanje pa se usmerja po tem. Ampak dojemanje predmeta kot takega je že nek specifični, izpeljani način soočenja s svetom. Morda najprej stvari ne vidimo izolirano, temveč delujemo v neki situacijski, praktični preglednosti nad rabo stvari. Smo zapadli v način delovanja, stvari ne dojemamo v njihovi goli pojavnosti, ne vidimo fakticitet življenja.
Aljoša Toplak
is on page 102 of 606
14/84
Nadaljujem po mesecu premora. Heidegger res operira v povsem sebi-lastnem jeziku; ko govori o "svetu", ne govori o totaliteti bivajočega, ali o nazivu za regijo, niti o tistem, "v čemer" v najbolj širokem smislu "smo", npr. "okolni" in "družbeni" svet. Heidegger raje govori o svetnosti, ki je karakter naše tubiti oz. nek konstitutivni moment specifične modalnosti tubiti, ki jo imenuje biti-v-svetu. Akrobacija..
— Dec 15, 2025 12:54PM
Nadaljujem po mesecu premora. Heidegger res operira v povsem sebi-lastnem jeziku; ko govori o "svetu", ne govori o totaliteti bivajočega, ali o nazivu za regijo, niti o tistem, "v čemer" v najbolj širokem smislu "smo", npr. "okolni" in "družbeni" svet. Heidegger raje govori o svetnosti, ki je karakter naše tubiti oz. nek konstitutivni moment specifične modalnosti tubiti, ki jo imenuje biti-v-svetu. Akrobacija..
